Oddelek za arheologijo in dediščino

AKTUALNO na vrh

Gostujoče predavanje dr. Bineta Krambergerja - 29.3.2017 ob 14.10 na vrh

Univerza na Primorskem / Università del Litorale / University of Primorska

Fakulteta za humanistične študije / Facoltà di studi umanistici / Faculty of Humanities

Oddelek za arheologijo in dediščino / Dipartimento di archeologia e dei beni culturali / Department of Archaeology and Heritage

 

VABILO NA GOSTUJOČE PREDAVANJE

Vljudno vabljeni na gostujoče predavanje dr. Bineta Krambergerja pri predmetu Kulturni razvoj od poljedelstva do metalurgije (študijski program 2. Stopnje Arheološka dediščina Sredozemlja), ki bo potekalo v sredo 29.3.2017 ob 14.10 v predavalnici Levant 1 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. 

 

Predavanje bo namenjeno  temama:

  • Naselbine in kulturno-kronološka strukturiranost poselitve v 5. tisočletju pred našim štetjem v severovzhodni Sloveniji;
  • Oblikovanost, funkcija in uporaba lončenine na neo/eneolitski naselbini: primer Zgornje Radvanje.

Vljudno vabljeni !

 

doc. dr. Alenka Tomaž

Gostujoče predavanje dddr. Andreja Pleterskega »Prostorčas pri Slovanih« - 23.3.2017 ob 13:20 na vrh

Univerza na Primorskem / Università del Litorale / University of Primorska

Fakulteta za humanistične študije / Facoltà di studi umanistici / Faculty of Humanities

Oddelek za arheologijo in dediščino / Dipartimento di archeologia e dei beni culturali / Department of Archaeology and Heritage

VABILO NA GOSTUJOČE PREDAVANJE

 

Vabljeni na gostujoče predavanje dddr. Andreja Pleterskega (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana)

»Prostorčas pri Slovanih« v četrtek, 23.3.2017 ob 13:20 v Maestral 1.

Predavanje bo v okviru dveh predmetov Med arheologijo in etnologijo in Čas in prostor v starih civilizacijah.

 

Doc. dr. Katja Hrobat Virloget

Gostujoče predavanje Jerneja Rihterja: "Retrogradna analiza zemljiškega katastra v arheologiji" - 29.3.2017 ob 12:30 na vrh

Univerza na Primorskem / Università del Litorale / University of Primorska

Fakulteta za humanistične študije / Facoltà di studi umanistici / Faculty of Humanities¸

Oddelek za arheologijo in dediščino / Dipartimento di archeologia e dei beni culturali / Department of Archaeology and Heritage

VABILO NA GOSTUJOČE PREDAVANJE

 

Vabimo vas na gostujoče predavanjeRetrogradna analiza zemljiškega katastra v arheologijiPredaval bo Jernej Rihter, arheolog in mladi raziskovalec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU.

Predavanje bo v sredo29.3.2017ob 12:30 v predavalnici Maestral 4 na UP FHŠ.

Predavanje bo v okviru predmeta Med arheologijo in etnologijo.

 

Doc. dr. Katja Hrobat VirlogetUtrinki in doživetjana vrh


20. 1. 2017

Drage male kovine keltskih plemen

Na Oddelku za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem so v preteklih dneh v okviru predmeta 2. stopnje Arheologija bronaste in železne dobe Evrope, oziroma Slovenije in regije organizirali ciklus gostujočih predavanj o arheologiji kovinskih obdobij z naslovom »Drage male kovine«
Prisotni so prisluhnili predavanjem o mlajši železni dobi v času od 5. do 2. stoletja pr. n. št., tj. »latenizaciji« in »keltizaciji« jugovzhodnega alpskega in južnega panonskega območja. Za zelo zanimivo predavanje o »Keltski skupnosti na območju jugovzhodno-alpskega prostora – keltizacija prostora med Sočo in Dravo« je poskrbel prorektor Univerze na Primorskem izr. prof. dr. Boris Kavur (UP FHŠ). Prisotnim je pojasnil, da so se že v 5. stoletju pr. n. št. na prostoru današnje Slovenije po ustaljenih trgovskih poteh znašli prvi predmeti, izdelani in okrašeni v novem – latenskem slogu. Sredi 4. stoletja pr. n. št. pa so po istih poteh začeli prihajati tudi novi priseljenci – Kelti. Proces latenizacije je na kulturno heterogenem prostoru ob koncu starejše železne dobe potekal različno – ponekod so staroselci sprejeli redke nove elemente, drugod so bili postopoma kulturno asimilirani ali pa so priseljenci celo poselili prazen prostor.
Predavatelj izr. prof. dr. Kavur je prikazal različna najdišča in zanimive predmete ter podrobno opisal njihove značilnosti. Poudaril je, da v svetu keltske umetnosti, ki se je raztezal od Portugalske do Transilvanije ter od Irske do severne Italije in centralnega Balkana, so zgolj Kelti na prostoru današnje Slovenije delali predmete v globokem reliefu iz železa. Prav zato so najdeni predmeti na področju naše države posebni.
»Keltizacija Slovenije je impresiven mozaik,« je dejal izr. prof. dr. Kavur in nadaljeval: »Kaže, da imamo od 5. stoletja pr. n. št. kulturni vdor elementov po ustaljenih trgovskih poteh. V 4. stoletju pr. n. št. prihaja v vzhodni Sloveniji do preseljevanja vzhodnih Keltov, na Dolenjskem pa do akulturizacije staroselcev, na drugi strani pa so se italski Kelti samo dotaknili slovenskega prostora. Ena od velikih migracij tega obdobja je potekala iz Italije prek slovenskega, koroškega ozemlja in v obratni smeri v Vzhodno Evropo.«
Čeprav so se nam te migracijske zgodbe zdele skoraj neverjetne, pa nam danes sodobne tehnologije, kot je genetika, omogočajo analize težkih kovin in mineralov, ki vsebujejo kemijske značilnosti hrane, s katero so se nekoč prehranjevali in ki je vezana na prostor, kjer so nekoč živeli. To pomeni, da lahko na podlagi proučevanja kosti iz keltskih grobov tudi ugotovimo, ali je nekdo tujec na območju, kjer je pokopan, ali pa domačin. Dr. Kavur je še dodal, da lahko s temi postopki, kot tudi z opazovanjem arheoloških ostankov, jasno vidimo, da slovenski prostor v času 5., 4. in 3. stoletja pr. n. št. ni bil le obrobje keltskega sveta. Prav zato se arheologi, ki preučujejo keltizacijo Slovenije, zavedajo, da je zaradi dolgotrajnosti procesa in kompleksnega mozaika to preučevanje težko.
Drugo v sklopu predavanj je bilo gostujoče, obiskal nas je predavatelj z Instituta za arheologijo v Zagrebu, dr. Marko Dizdar. Dr. Dizdar je diplomiral, magistriral in doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, kjer tudi danes predava na doktorskem študiju Arheologije na Oddelku za arheologijo. Zaposlen je kot ravnatelj na Inštitutu za arheologijo v Zagrebu. V bogati karieri je vodil številne terenske raziskave, pri čem se vsekakor izpostavlja srednjelatensko grobišče v Zvonimirovu pri Virovitici. Sodeloval je na mnogih strokovnih in znanstvenih kongresih doma in v tujini. Posebno se je izkazal pri izvedbi raznih znanstvenih projektov, za svoje znanstveno in strokovno delo pa je prejel že več priznanj. Znanstveno delovanje Marka Dizdarja je usmerjeno v raziskovanje železne dobe v južni Panoniji. Predvsem se posveča procesom latenizacije in keltizacije ter analizam protozgodovinskih identitet v medrečju Drave, Save in Donave. Ukvarja se s preučevanjem infrastruktur naselbin, pogrebnih ritualov in družbenih struktur, zlasti pa z analizami materialne kulture. Problem postopka romanizacije južnopanonskih identitet na tem kulturnem prostoru je še ena zelo aktualna tema v številnih raziskavah Marka Dizdarja.
V enoinpolurnem predavanju z naslovom »Keltske skupnosti na območju južno panonskega prostora - medrečja Drave, Save in Donave« je dr. Dizdar predstavil odkrita najdišča predmetov iz 4. stoletja pr. n. št na območju današnje severozahodne Hrvaške.
Večji del druge polovice poslednjega tisočletja pr. n. št. v medrečju Drave, Save in Donave označuje materialna dediščina t.i. latenske kulture. Na podlagi antičnih pisanih virov in glede na zbrano gradivo je znano, da so v jugovzhodni Panoniji v tem obdobju živeli Skordiski. Njihova poselitev južne Panonije se je začela sredi 4. stoletja pr. n. št., kar je v regiji tudi začetek obdobja mlajše železne dobe. S slednjim, poleg novih oblik orožja, orodja in nakita, nastopajo tudi nova, prej neznana tehnološka znanja, ki bodo znatno izboljšala vsakdanje življenje prebivalcev južne Panonije.
Skordiski so v Podonavju formirali kompleksno omrežje poselitve z utrjenimi naselbinami, ki so bile zaščitene z visokimi zemljenimi nasipi, s palisadami in z globokimi jarki. Na prostoru severozahodne Hrvaške je odkrito precej manjše število najdišč, med katerimi izstopa srednjelatensko grobišče v Zvonimirovu pri Virovitici, kjer izkopavanja še vedno potekajo.

dr. Vesna Grahovac


14.-15. 1. 2017

Mednarodna konferenca o podvodni arheologiji

Med 14. in 15. januarjem 2017 je na inštitutu za arheologijo na Univerzi v Varšavi, potekala mednarodna konferenca o podvodni arheologiji. Poleg večine študentov iz Poljske smo gostujoči predavatelji in slušatelji prišli iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Nemčije in Španije. Predstavljene so bile najnovejše raziskave, študije, aktivnosti določenih muzejev in univerz ter najnovejše tehnologije in njihov vpliv na metode v podvodni arheologiji. Konferenca je bila razdeljena na dva sklopa: prvi dan so potekale  predstavitve o podvodni arheologiji severne Evrope, medtem, ko je drugi dan bila pozornost posvečena predvsem Sredozemlju. Znotraj zelo dobro organiziranega programa pa je poleg predavanj bil organiziran tudi v Muzej potapljanja v Varšavi. Organizatorjem se za povabilo in odlično izvedbo najlepše zahvaljujemo!

Skupinska slika vseh udeležencev. (Foto: Alek Kozłowski). 


Mednarodna konferenca o kulturni dediščini in novih tehnologijah na Dunaju

V novembru, natančneje od 16. do 18. novembra, je potekala mednarodna konferenca na Dunaju, ki sva se je udeležila tudi študenta dediščine Ana Marija Kojič in Davorin Šauperl. Potekala je že 21. leto, in letošnja rdeča nit konference so bili različni aspekti arheoloških podatkov.

Konferenco je gostil Oddelek za arheologijo Mestnega muzeja na Dunaju, v mestni hiši. Predavatelji so bili predstavniki institucij in podjetij po vsem svetu, največ evropskih. Poudarek je bil predvsem na uporabi novih tehnologij pri promociji in raziskovanju dediščine, z mobilnimi aplikacijami, programsko opremo za virtualno resničnost, razvijanje zabavnih in interaktivnih vsebin za muzeje ipd. Potek konference je bil razdeljen na več sklopov: predstavitev različnih projektov na področju digitalne obdelave in shranjevanja podatkov, predstavitve arheoloških raziskav na urbanih območjih, predstavitve magistrskih in doktorskih del s področja arheologije, etnologije in zgodovine, t.i. ScienceSlam, kjer so sodelujoči na zabaven način predstavili izbrane teme s področja uporabe novih tehnologij in dediščine, uporaba GIS-a in drugih programov za področje raziskovanja in evidentiranja dediščine. Predstavljena je bila tudi strojna oprema za skeniranje raziskanih območij, npr. lasersko skeniranje, fotogrametrija, aerofotografija, ki je sicer že uveljavljena metoda.

Skoraj praviloma so bile vključene 3D-rekonstrukcije stavb, pohištva in drugih artefaktov.

Ob koncu konference so bile podeljene nagrade za najboljšo aplikacijo in najboljši plakat na konferenci, kjer so nagrajenci dobili maketo dunajske mestne hiše.

Ker pa je konferenca bila predvsem dogodek, kjer so se srečali mednarodni strokovnjaki na tem področju, je vsak dan po zaključku konference potekal družabni dogodek. Vzdušje je bilo sproščeno a še zmeraj dokaj akademsko, saj je glavna tema pogovora bila dediščina.

Kot prava turista sva seveda po koncu konference čas izkoristila za ogled predvsem arhitekturne dediščine Dunaja. Posebna izkušnja je bil sprehod po strehi dunajskega Prirodoslovnega muzeja, ki je v sklopu paleopatološke delavnice in vodstva po muzeju popestril zadnji dan konference.

Arhitekturna dediščina Dunaja je zares raznolika, kar sva lahko le potrdila ob ogledu cerkve Sv. Karla, dvorca Schönbrunn, cerkve Sv. Štefana, Votivno cerkev, seveda Mestne hiše, Wagnerjevo secesijsko postajo za podzemno železnico, razstavnega paviljona Secesije, stavbe mestne opere, palače Hofburg, cesarske palače v centru Dunaja in muzejske četrti.

Na Dunaju sva sklenila nekaj poznanstev tako z vrstniki kot ostalimi udeleženci konference iz celotne Evrope. Izvedela sva veliko novih pristopov in povezav k dediščini in o sami interdisciplinarnosti dediščine, saj jo lahko uspešno povežemo s skoraj vsako stroko, recimo biologijo, oblikovanjem, inženirstvom, programiranjem idr. Dobila sva tudi ponudbo za partnerstvo pri razvijanju aplikacije, ki dediščino predstavlja širši javnosti, in je med drugim dobila tudi nagrado za najboljšo aplikacijo.

Predstavljenih je bilo veliko zanimivih idej o predstavitvi dediščine širši javnosti, ki bi jih lahko uporabili tudi v turistični ponudbi Slovenije.

Konferenco priporočava vsakemu študentu in strokovnjaku, ki se s tem področjem ukvarja posredno ali neposredno. Predstavlja neizčrpen vir znanja, idej in sodelovanja na mednarodni ravni, ki so lahko uporabljeni tudi v lokalnem smislu.


Ne prezrite! na vrh


 


Arhiv starejših objav

05 66 37 740 (centrala)

05 66 37 741 (referat)

05 66 37 742 (faks)

info@fhs.upr.si

Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanistične
študije
Titov trg 5
6000 Koper