19. SLAVNOSTNA AKADEMIJA UNIVERZE NA PRIMORSKEM

17. marec predstavlja rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila na ta dan, leta 2003, vpisana v sodni register – letos je tako dopolnila 19 let, kar je proslavila s Slavnostno akademijo v Dvorani Svetega Frančiška v četrtek, 17. 3. 2022, na kateri je podelila priznanja in nagrade Univerze na Primorskem. Prisotne so pozdravili: dr. Klavdija Kutnar, rektorica, ki je izpostavila ključne dosežke zadnjega leta, Katja Kosem, podpredsednica Študentskega sveta UP, ki je predstavila želje študentov po epidemiji covid-19. Slavnostni govornik je bil mag. Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka d. d., ki je poudaril pomen sodelovanja, saj ugotavljajo, da so najuspešnejši mešani raziskovalni timi, saj prinašajo različne poglede in izboljšajo delo, tako so že delovali s skupnim projektom z UP Famnit, ki je omogočal obojestransko izmenjavo znanja.

 

Rektorica je nato s prorektorjema in dekanjami ter dekani podarila nagrade Univerze na Primorskem, med prejemniki katerih so bili tudi zaposleni in študenti UP FHŠ:

Doc. dr. Mojca Marija Terčelj

Na predlog UP FHŠ Zlato plaketo Univerze na Primorskem prejme Mojca Marija Terčelj za neizbrisen pečat pozitivni prepoznavnosti UP.

Doc. dr. Mojca Marija Terčelj v Sloveniji z znanstveno-raziskovalnega vidika velja za največjo strokovnjakinjo za staroselske kulture Latinske Amerike. Sijajnost njenega večdesetletnega raziskovalnega dela se je pokazala predvsem v letu 2021, ko je vrhunec dosegel njen ciljni raziskovalni projekt o spregledani slovenski antropologinji dr. Branislavi Sušnik, eni najpomembnejših raziskovalk etnolingvističnih in antropoloških vidikov staroselskih kultur Paragvaja. Projekt je nastal ob 100-letnici rojstva omenjene antropologinje, njegov glavni motor je bila nagrajenka s svojim raziskovalnim delom, financirala sta ga ARRS in Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri njegovi izvedbi, organizaciji tematske razstave v Slovenskem etnografskem muzeju pod glavnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahoar, in številnih mednarodnih konferenc ter drugih dogodkov so aktivno sodelovale številne pomembne državne in strokovne institucije. Iz širokega nabora sodelujočih institucij, intenzivnega mednarodnega znanstvenega sodelovanja, množičnega poročanja medijev ter živahnih razprav o tematiki na družbenih omrežjih, v raziskovalnem, strokovnem in diplomatskem okolju je razvidno, da je projekt daleč presegel zastavljene cilje in je imel izjemen odmev v slovenski in latinskoameriški širši ter strokovni javnosti. 

Izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur

Na predlog UP FHŠ Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Martina Blečić Kavur za objavo raziskovalnih rezultatov v reviji Nature.

Izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur se pri svojem raziskovanju osredotoča na arheologijo jugovzhodne Evrope, vzhodnega in srednjega Sredozemlja. Večinoma torej razpravlja o arheološki dediščini iz regije ter sistematično objavlja rezultate, predstavlja novosti na konferencah in prireja razstave na temo rezultatov. Kot strokovnjakinja za bronasto dobo jugovzhodne Evrope sodeluje v okviru konzorcija pod vodstvom Univerze v Yorku, Univerze na Dunaju ter Univerze Harvard, ki preučuje starodavno DNK bronastodobnih populacij Evrope. Prvi rezultati analiz do sedaj najobsežnejše analize starodavne DNK v Evropi so bili objavljeni decembra 2021 v reviji Nature; pokazali so, da je do največje migracije prazgodovinskih populacij z območja Evrope na prostor britanskega otočja prišlo že v pozni bronasti dobi in ne ob koncu starejše železne dobe, kot se je domnevalo dotlej.

Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget

Na predlog UP FHŠ Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Katja Hrobat Virloget za znanstveno monografijo V tišini spomina: »Eksodus« in Istra, ki predstavlja preboj v antropološki znanosti in izjemen mejnik za slovensko ter istrsko družbo.

Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget sodi med najvidnejše slovenske antropologinje in etnologinje. Znanost je zaznamovala s svojimi prodornimi in odmevnimi raziskavami o mitologiji in spominu. V 2021 je z ddr. Giulio Beltrametti pridobila projekt Marie Curie Action na UP, ter s sodelovanjem pri vzpostavitvi »Mitskega parka« v Rodiku dosegla izjemen uspeh in odmevnost. V letu 2021 je izšla tudi njena obsežna monografija V tišini spomina: »Eksodus« in Istra, ki je plod 10-letne raziskave o življenju v treh obalnih mestih v povojnem obdobju in o prostovoljnosti migracij s tega območja po l. 1945, za katero je prejela Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Izvirno znanstveno delo prvič v slovenščini v takšnem obsegu in poglobljenosti, z mikroperspektive, skozi pričevanja najrazličnejših posameznikov predstavlja večstranskost pogledov na migracije v Istri po 2. svetovni vojni. Pri tem se posebej posveča vprašanjema molka in cenzure v študijah spomina, ki sta bila doslej poudarjena predvsem v francoskih antropoloških krogih, v slovenskih pa povsem zanemarjena. Z raziskavami zamolčanega zastavlja nova področja interdisciplinarnega sodelovanja, tokrat med antropologijo, psihoterapijo in psihoanalizo. Raziskava je bila deležna izjemnega odmeva tudi v širši javnosti, kar dokazujejo številne javne predstavitve in recenzije monografije. 

Aleksandar Jašarević

Na predlog UP FHŠ nagrado »Srečko Kosovel« za študente Univerze na Primorskem za svojo doktorsko disertacijo prejme Aleksandar Jašarević.

Dr. Aleksandar Jašarević je doktorsko disertacijo z naslovom »Status in mobilnost žensk v kontekstu interpretacije železnodobnih elit severne Bosne« uspešno zagovarjal pod mentorstvom izr. prof. dr. Borisa Kavurja in izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur. Disertacija se primarno nanaša na znanstveno področje arheologije, tj. prazgodovinske arheologije in kulturne antropologije. S številnih vidikov presega raven študijskih zahtev in hkrati odraža kandidatov izjemen dosežek na raziskovalnem področju mlajše prazgodovine. Znanstveni in inovativni prispevek k stroki ni samo izjemno pomembna in temeljito raziskana regionalna perspektiva kontekstualnega pogleda na ženske grobove širše regije severne Bosne in južne Panonije, ampak v nalogi definira številne multidisciplinarne hipoteze o ženski noši kot statusni oznaki prazgodovinskih družbenih elit. Njegove analize predstavljajo sodoben in izredno pomemben prispevek k obravnavanju arheoloških najdb ter razumevanju koncepta starejše železne dobe celotnega ozemlja zahodnega in srednjega Balkana, saj je to prva celovita študija te vrste. Prav tako disertacija predstavlja prelomen prispevek k uporabi sodobnih teorij v analizah prazgodovinske arheologije na področju jugovzhodne Evrope.  

Skupina podiplomskih študentov UP FHŠ

Na predlog UP FHŠ Priznanje Univerze na Primorskem za študente Univerze na Primorskem prejme skupina podiplomskih študentov UP FHŠ, ki jo sestavljajo Ana Cikač, Maja Apat, Rok Novak, Milica Golijanin, Marija Božić in Polona Žigo.

Skupina je v akademskem letu 2020/2021 pod mentorstvom doc. dr . Aleksandre Schuller v okviru študijskega predmeta Uprizarjanje in kultura izvedla na umetniški praksi temelječo raziskavo naslovom HODI. BODI. Šlo je za projekt, v okviru katerega sta nastali interaktivna spletna galerija avtorskih videov HODI.BODI. in publikacija KNJIGA HOJ. Oba umetniškoterapevtska projekta sta nadaljevanje raziskovalno-ustvarjalnega procesa, v katerem so člani skupine s sodobno raziskovalno paradigmo reflektirali subjektivna doživljanja koronaleta 2020/21. Pri tem so jih zanimala tako lastna izkustva kakor dialog z izkušnjami obiskovalcev interaktivnega spletnega mesta, kjer so si slednji lahko ogledali šest avtorskih videov, nekakšnih osebnih videozgodb (BLIŽINA (Polona Žigo), KROG (Rok Novak), MEJA (Ana Cikac), SPREMLJEVALCI (Maja Apat), ODHOD (Milica Golijanin) in TIŠINA (Marija Božić)), v katerih avtorji odgovore na z epidemijo povezana vprašanja iščejo na bolj ali manj samotnih hojah, v naravi in na praznih ulicah svojih mest, ter obiskovalce strani spodbujajo k delitvi lastnih občutkov, čustev, podob in drugih vtisov o usodnem letu, ki je v naša življenja prineslo toliko sprememb, s čimer je prihajalo preprostega skupnega iskanja vsaj začasnih odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. Obiskovalci spletnega mesta so lahko dostopali tudi do KNJIGE HOJ, ki vsebuje dvanajst predlogov za hojo in ustvarjalno refleksijo notranjega doživljanja koronaobdobja; besedila in risbe so prispevali vsi člani projektne skupine, oblikovanje publikacije, ki je tudi s pomočjo medijev dosegla velike odmev med splošno in strokovno javnostjo in jo danes pri svojem pedagoškem/terapevtskem delu uporabljajo številni učitelji in psihoterapevti v Sloveniji, pa je samostojno delo Marije Božić. Aprila 2021 je izšla tudi tiskana inačica KNJIGE HOJ v nakladi 300 izvodov. Skupina podiplomskih študentov je tako s svojim raziskovalno-ustvarjalnim delom in z njegovimi umetnostnoterapevtskimi učinki izkazala izjemen (ob)študijski dosežek in pomembno prispevala k prepoznavnosti UP kot sodobne visokošolske ustanove, odprte za nove raziskovalne paradigme ter umetniške projekte, namenjene dobrobiti širše skupnosti na lokalni in nacionalni ravni.