Cikel predavanj Bioarheologija

24. 2. – 28. 2. 2020

Dr. Mario Novak, Institut za antropologiju, Zagreb, Hrvaška

Opis predavanj

Torek: 25. 2. 2020

Maestral 2, ob 8:30 – 10:00

Bioarheologija – kaj vemo o življenju naših starodavnih prednikov?

V uvodnem predavanju bo na atraktiven način prikazan kratek zgodovinski pregled in trenutno stanje biološko-antropoloških raziskav v svetu in v regiji. Predstavljeni bodo osnovni pojmi povezani z analizo skeletnih ostankov človeka v različnih arheoloških kontekstih. Standardne bioarheološke metode, kot so določanje spola in/ali starosti ob smrti, paleopatološke analize itd. bodo na koncu pokazane na osteološkem gradivu ter na način kako se izvajajo v različnih terenskih in laboratorijskih pogojih.

Maestral 2, ob 12:30 – 15:45

Nove metode, nova spoznanja: analize starodavne DNK (aDNA) in stabilnih izotopov v arheologiji

Predstavljene bodo sodobne tehnike in metode, ki so v arheologijo vpeljane iz naravoslovnih ved – analiza starodavne DNK (aDNA) in analiza stabilnih izotopov. One nam danes omogočajo natančen vpogled v številne podrobnosti življenja (in smrti) starodavnih populacij kot so rekonstrukcija populacijske strukture in migraciji, krvnega sorodstva, prehrane, geografskega porekla itn. Poleg osnov na katerih slonijo obe metode, predstavljeni bodo tudi primeri na do sedaj objavljenih študij in kakšne podatke se lahko dobi s to vrsto znanstvene analize.

Kri, znoj in solze - nasilje v času neolitika in eneolitika

Nasilje ni kreacija sodobne družbe, saj so prvi primeri namernega nasilja zabeleženi pred več kot stotimi tisoč let. Številni primeri nasilja pričajo o dejstvu, da mlajša kamena in bakrena doba niso bila obdobja v katerem so mirno sobivale različne populacije kmetov in pastirjev. S tem predavanjem bodo predstavljeni primeri namernega nasilja na človeških kostnih ostankih iz obdobja neolitika in eneolitika v srednji in jugovzhodni Evropi, predvsem na primeru množičnega groba iz najdišča Potočani pri Požegi (Slavonija). Gre za jamo iz časa eneolitske Lasinjske kulture (radiokarbonsko datirane okoli 4200 pr. n. št.) v katero je bilo vrženih več kot 40 oseb obeh spolov in vseh starostnih skupin. Številne okoliščine opozarjajo, da so v grobnici v Potočanih pokopali žrtve pokola, saj vsaj 14 oseb kaže znake krute nasilne smrti. Predstavljeno bo tudi najnovejše odkritje sledov najstarejšega umora odkritega na Hrvaškem v Smilčiću v Dalmaciji.

Četrtek: 27. 2. 2020

Maestral 2, ob 14:00 – 16:45

Vsakodnevno življenje starodavnih Zadranov (Hrvaška): rezultati bioarheološke analize

Rezultati bioarheološke analize predstavljajo le majhen del podatkov pridobljenih o antičnih prebivalcih Zadra (Colonia Iulia Iader). V zelo privlačnem predavanju bodo izpostavljena tri različna stališča življenja in smrti – morebitni izbruh hudo nalezljivih bolezni, namerno nasilje prepoznano na podlagi prisotnosti nekaterih vrst poškodb ter rekonstrukcija pogrebnih obredov in grmad na osnovi analiz žganih grobov. S pomočjo številnega slikovnega gradiva analiziranih ostankov okostij, s podporo rimskih pisnih virov in z uporabo avtentičnih rimskih predmetov (orožja), bodo ti dragoceni podatki natančno in zanimivo predstavljeni.

Avari in Slovani v južni Panoniji – divji bojevniki ali krotki kmetje?

Do danes je bilo na območju celinske Hrvaške odkritih nekoliko večjih in manjših grobišč pripisanih avarskemu in zgodnjeslovanskemu prebivalstvu. Ostanki človeških skeletov s teh najdišč ponujajo izjemno dragocene podatke o načinu življenja na področju med Savo, Dravo in Donavo od 7. do 9. stoletja. Predstavitev bo posvečana vsakdanjem življenju, pojavu nasilja in zdravstvenem stanju ljudi, ki so takrat živeli na tem območju. Poleg tega bodo predstavljeni rezultati najsodobnejših metod, kot so stabilne analize izotopov in starodavna DNK, ki nam bodo pomagali rekonstruirati prehrano, prednike in sorodne odnose.

Predavanja bodo poteka v organizaciji Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ v okviru predmetov Arheologija starejše kamene dobe, Arheologija kovinskih obdobij in Arheologija srednjega in novega veka.

 

Kratek življenjepis

Mario Novak je diplomiral, magistriral in doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Strokovno se je izpopolnjeval na Inštitutu za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti v Varšavi (Poljska), na Central European University v Budimpešti (Madžarska) in na School of Archaeology, University College Dublin (Irska). Na Oddelku za arheologijo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (Hrvaška) je bil zaposlen od leta 2002 do 2013, od 2013 do 2015 je kot raziskovalec preživel na postdoktorskem študiju na University College Dublin (Irska), od 2015 pa je znanstveni sodelavec na Inštitutu za antropologijo v Zagrebu (Hrvaška).

Iz njegove dosedanje kariere lahko poudarimo delo pri številnih terenskih raziskavah na Hrvaškem, v Sloveniji in v Črni gori v sodelovanju z različnimi znanstvenimi in muzejskimi ustanovami iz Hrvaške in tujine. Pri tem se izpostavlja njegovo aktivno sodelovanje pri več kot 500 identifikacijah žrtev vojne na Hrvaškem. Udeležil se je mnogih strokovnih in znanstvenih kongresov doma in v tujini ter objavljal v prestižnih arheoloških in antropoloških revijah kot so npr. Nature, Science, Homo, American Journal of Physical Anthropology in Journal of Anthropological Sciences.

Njegov znanstveni interes je usmerjen k preučevanju bioarheologije, forenzične antropologije, paleopatologije in starodavne DNK (aDNA), kar se odraža tudi v njegovi pestri pedagoški dejavnosti Forenzične antropologije pri Univerzitetnem oddelku za forenzične znanosti Univerze v Splitu, na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in na School of Archaeology, University College Dublin na Irskem. Mario Novak uspešno sodeluje tudi z UP FHŠ, kjer je že izvajal cikel gostujočih predavanj leta 2017 ter je vključen v mentorstva podiplomskih študentov na Oddelku za arheologijo in dediščino. Trenutno vodi na Hrvaškem dva znanstvena projekta: enega, ki se ukvarja z rekonstrukcijo načina življenja v prazgodovini, in drugega, ki je osredotočen na bioarheologijo migracij ljudstev v južni Panonski nižini.

 

Vljudno vabljeni!

Doc. dr. Martina Blečić Kavur

Izr. prof. dr. Boris Kavur

 

Gostovanje omogoča projekt GOST UP – Gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na Univerzi na Primorskem. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.