Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem je v partnerstvu s Parkom Škocjanske jame pridobila »UNESCO CHAIR OF INTERPRETATION AND EDUCATION FOR ENHANCING INTEGRATED HERITAGE APPROACHES« (UNESCO katedra za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini) in ob tej priložnosti organizirala konferenco za medije.

Pomen in vlogo UNESCO katedre so predstavili prof. dr. Klavdija Kutnar (rektorica UP); prof. dr. Irena Lazar (dekanja UP FHŠ in predstojnica katedre); Stojan Ščuka (direktor Parka Škocjanske jame) ter Gašper Hrastelj (generalni sekretar SNK Unesco).

Katedra zapolnjuje vrzel že obstoječih UNESCO kateder v svetu, saj prepoznava ključ trajnostnega upravljanja dediščine v interpretaciji in izobraževanju prek celostnih dediščinskih pristopov.

Nosilni instituciji UNESCO katedre, UP FHŠ in Park Škocjanske jame (PŠJ), se dopolnjujeta s svojimi bogatimi izkušnjami v povezovanju različnih dediščinskih razprav in pristopov: UP FHŠ z interdisciplinarnim pristopom do različnih dediščinskih diskurzov na etnično spornih ozemljih in glede različnih zvrsti dediščine, PŠJ pa z izkušnjami v celostnem upravljanju dediščine in narave preko vključevanja različnih deležnikov in skupnosti. Obe instituciji se zavzemata za preseganje delitve med naravno in kulturno dediščino: medtem ko PŠJ izhaja iz varstva naravnih vrednot in naravne dediščine, UP FHŠ izhaja iz posvečanja kulturni dediščini.

Strokovni trendi nakazujejo potrebo po vključujočem pristopu pri upravljanju kulturne in naravne dediščine. Glavno vodilo pri tem so participativni in »na vrednotah temelječi« pristopi, ki lahko z vključevanjem skupnosti dosežejo celostno in trajnostno upravljanje tako naravne kot kulturne dediščine. Dejavnosti katedre slonijo na mednarodno uveljavljeni Mednarodni poletni šoli muzeologije in drugih izobraževalnih in raziskovalnih dejavnostih UP FHŠ v prepletu z dejavnostmi slovenske najstarejše UNESCO lokacije - Parkom Škocjanske jame.

Z vidika znanstvenih ved katedra pokriva dediščinske študije, antropologijo in kulturne študije, arheologijo, geografijo, zgodovino, medkulturne študije, upravljanje in biologijo.

Kot jedro mednarodne mreže za skupne raziskovalne projekte in izobraževalna platforma bo katedra, izhajajoč iz različnih diskurzov, ki jih obravnavajo raziskave FHŠ in dejavnosti PŠJ, razvijala pristope in veščine za interpretacijo in izobraževanje o dediščini v  celostni perspektivi, s čimer želi preseči umetna ločevanja dediščine (naravna/kulturna; snovna/nesnovna; avtoriziran/alternativni dediščinski diskurz itd.). Z inovativnim načinom izobraževanja (študentov in širše javnosti) je namen katedre presegati stereotipne delitve med naravo in kulturo, narodi in etnijami, strokovnimi sektorji, ki se ukvarjajo z dediščino itd., ter spodbujati vključevanje, sodelovanje, zavedanje, empatijo in mir. Glavni cilj je razvijati interpretacijo in izobraževanje za strokovnjake in širšo javnost v okviru celostnega pristopa do dediščine.

Specifični cilji katedre so:

  • oblikovati oblike interpretacij, ki presegajo stereotipne delitve na področju dediščine;
  • promovirati nove pristope v upravljanju in ohranjanju dediščine ter promocije lete prek participacije in vključevanja tradicijskega znanja v razvojne strategije;
  • aktivno sodelovati pri implementaciji in definiciji novih smernic in politik na področju ohranjanja, varstva in monitoringa dediščine, s poudarkom na preprečevanju konfliktov in v smeri trajnostnega razvoja;
  • prenos znanja prek mednarodnih in čezmejnih aplikativnih ter raziskovalnih projektov.

Vodja katedre je dekanja UP FHŠ, prof. dr. Irena Lazar, pri njenem osnovanju pa so sodelovale tudi doc. dr. Neža Čebron Lipovec, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Zrinka Mileusnić in izr. prof. dr. Alenka Tomaž (iz Oddelka za arheologijo in dediščino ter Oddelka za antropologijo in kulturne študije), v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame. Nastanek katedre je podprlo 30 uveljavljenih nacionalnih in mednarodnih institucij z vsega sveta, od univerz, obstoječih UNESCO kateder do strokovnih združenj.

 

  

  

Avtorici fotografij: Mirella Baruca in Taja Pajmon Rak