Spoštovani,

obveščamo vas, da je Senat Univerze na Primorskem sprejel Sklep o razpisu rednih volitev rektorja Univerze na Primorskem.

Sklep o razpisu rednih volitev rektorja z rokovnikom je objavljen na spletni strani UP: https://www.upr.si/si/o-univerzi/novice-in-obvestila/volitve-rektorja-univerze-na-primorskem-2023.

Senat Univerze na Primorskem poziva senate in znanstvene svete članic Univerze na Primorskem, da v roku 30 dni po prejemu sklepa predlagajo kandidate za rektorja.

Skladno z Rokovnikom za izvedbo volilnih opravil za redne volitve rektorja je rok za vlaganje kandidatur za rektorja Univerze na Primorskem od 22. 3. 2023 do 21. 4. 2023 do 12. ure.

Volilno pravico za izvolitev rektorja Univerze na Primorskem imajo tri skupine volivcev:

• visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,
• študenti in
• drugi delavci.

Volilno pravico imajo zaposleni, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas.

Pravilnik o volitvah rektorja UP s prilogo Navodila za delo volilnih organov pri izvedbi volitev rektorja UP, je dostopen na povezavi: https://www.upr.si/sl/univerza/interni-akti. 

Z lepimi pozdravi,

Dekanat UP FHŠ

PRVI PRIJAVNI ROK JE PODALJŠAN DO 27. 3. 2023

Skladno s sklepom ministra je prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za slovenske državljane in državljane držav Evropske unije ter Slovence brez slovenskega državljanstva na javnih visokošolskih zavodih in koncesioniranih študijskih programih v študijskem letu 2023/2024 je PODALJŠAN DO 27. MARCA 2023.

Popravek rokovnika je objavljen na: https://portal.evs.gov.si/razpisi-za-vpis-javni-koncesionirani

Povezava na splošno novico Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije >>> Dveletni prehodni rok pri vpisu bo veljal za vse javne univerze | GOV.SI <<<.

Na portalu eVŠ bodo v kratkem objavili seznam univerzitetnih študijskih programov Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, na katere se omenjeni sklep navezuje.

Vsebinsko pomoč prijaviteljem pri oddaji prijave za vpis nudi tudi  Študentska organizacija Slovenije – dosegljivi so na T: 064/ 179 197, e-pošta: info@podpora-vpis.si

Tehnične težave vezane na vstop v sistem Si-PASS nudi Enotni kontaktni center državne oprave – EKC – dosegljivi so na T: 080 2002, e-pošta: ekc@gov.si

Predstavljeni bosta knjigi: Vse poti vodijo na morje in Samo morje je vedelo. Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini, 1. in 2. del.

Predstavitev bo 30. marca ob 17.00, v predavalnici Levant 2.

Miroslav Pahor velja za enega izmed utemeljiteljev slovenske pomorske zgodovine, v muzealstvu pa je bil vsebinski utemeljitelj Pomorskega muzeja v Piranu. Večino svojih številnih del je objavil v obliki člankov, doslej raztresenih v številnih revijah in časopisih. UP Fakulteta za humanistične študije in Pomorski muzej Piran sta združila moči ne le v počastitev spomina na izvirnega avtorja, temveč tudi z namenom, da bi zbrana dela spodbudila interes do pomorstva v slovenski zgodovini. Knjigo v dveh zvezkih bosta predstavila urednika Aleksander Panjek in Nadja Terčon.

Prof. dr. Aleksander Panjek je zaposlen na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, in se ukvarja z ekonomsko in socialno zgodovino.

Dr. Nadja Terčon je muzejska svetnica, zaposlena v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran, in se ukvarja z novejšo zgodovino pomorstva.   

Spoštovani,

vabimo vas na zanimivo predavanje o sagi indijske kulture, ki ga bo v četrtek, 23. marca 2023 ob 17. uri v predavalnici Levant 3 na UP FHŠ, izvedla Dr. Sheena Thomas, izredna profesorica in vodja oddelka za izobraževanje na The Bhopal School of Social Sciences v indijskem mestu Bhopal.

Indijska kultura se odlikuje po bogati zgodovini in tradiciji, ki sooblikujejo življenje indijskega naroda že tisočletja. Na predavanju bomo spoznali različne vidike indijske kulture, kot so filozofija, religija, literatura, umetnost, glasba, ples in arhitektura. Dr. Sheena Thomas nam bo predstavila izjemno pestrost in bogastvo indijske kulture ter razkrila nekatere zanimive podrobnosti o življenju v Indiji.

Predavateljica Dr. Sheena Thomas je izredna profesorica in vodja oddelka za izobraževanje na The Bhopal School of Social Sciences, Bhopal, MP, Indija. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. 

Vabljeni na predavanje, da skupaj spoznamo bogato indijsko kulturo! 

Letos Mitski park v Rodiku gosti del 26. Pripovedovalskega festivala. Po poteh zgodb vas bosta v nedeljo 2.4.2023 popeljali izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget in vodja parka Valerija Pučko. Popoldne bo organiziran pripovedovalski dogodek z rodiškimi pravcami, ki jih bosta pripovedovala igralec Janez Škof in zapisovalka rodiških zgodb Jasna Majda Peršolja.

Informacije in prijave na: https://pripovedovalskifestival.si/mitski-park-in-rodiske-zgodbe/

Znanstveno interpretacijo in zgodbe iz Mitskega parka Rodik lahko poslušate tudi v enourni oddaji radia dne 21. 3. 2023 prek podkasta: https://ars.rtvslo.si/podkast/kdo-smo-/173250667/174944669

Povezave:

https://pripovedovalskifestival.si/mitski-park-in-rodiske-zgodbe/

https://ars.rtvslo.si/podkast/kdo-smo-/173250667/174944669

V sredo, 15. marca, je Oddelek za geografijo na Fakulteti za humanistične študije UP, gostil okroglo mizo na temo dvigovanja gladine morja.

Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direktorata za prostor in graditev, skupaj z docentko Oddelka za geografijo Univerze na Primorskem in višjim predavateljem na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Dogodek je bil namenjen ozaveščanju o zelo aktualni temi, ki se nanaša na dvigovanje gladine morja. Strokovnjaki so predstavili problematiko, ki se pojavlja zaradi podnebnih sprememb in naraščanja globalne temperature. Dogodek je bil izjemno dobro obiskan, kar kaže na to, da je tema, ki jo obravnavajo, zelo pomembna in aktualna.

Okrogla miza, sodelujoči:

• Maja Jeromel, Agencija Republike Slovenije za okolje
• Valentina Lavrenčič, Ministrstvo za naravne vire in prostor
• Mojca Poklar, Fakulteta za humanistične študije UP
• Valter Suban, Fakulteta za pomorstvo in promet UL
• Moderatorka okrogle mize:
• Valentina Brečko Grubar, Fakulteta za humanistične študije UP

S tovrstnimi dogodki lahko prispevamo k ozaveščanju o pomenu ohranjanja našega planeta ter k spodbujanju ukrepov za zmanjšanje globalnega segrevanja.

Kratek prispevek si lahko ogledate tudi tukaj. 

17. marec predstavlja rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila na ta dan, leta 2003, vpisana v sodni register tako letos obeležuje okrogel jubilej, 20 dopolnjenih let. Vrhunec praznovanj predstavlja slavnostna akademija, ki je letos potekala v četrtek, 16. marca 2023, in je ob podelitvi nagrad univerze pomenila posebno svečanost s prisotnostjo visokih gostov.

Slavnostna govornica je bila Evropska komisarka za za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariya Gabriel, ki je poudarila: »Močne povezave med vašo univerzo in inovacijami ter osredotočenost na interdisciplinarne izzive, ki temeljijo na izzivih pri poučevanju in raziskovanju so bili in bodo še naprej še naprej ostali ključ do vašega uspeha.«

Prisotne sta s strani UP pozdravili: dr. Klavdija Kutnar, rektorica in Katja Kosem, predsednica Študentskega sveta UP.

»Za prihodnost UP se torej ne bojimo. Saj vsako minuto, uro, dan, mesec, leto delujemo po načelu »samo obstati ne smemo« kot pravi naša himna. To nam daje moč, da se znamo, tudi kadar se nam kaj zalomi, pobrati in doseči še boljše rezultate, kot smo jih načrtovali. To moč in trdoživost črpamo tudi iz našega imena »UP«. Skozi slovenski jezik torej ob vedno prisotnem upanju in hotenju po izboljšanju vsega kar počnemo. In skozi angleški jezik »UP«, zavedajoč se, da moramo to početi samozavestno, s pogledom navzgor.« dr. Klavdija Kutnar, rektorica UP

Na predlog UP FHŠ Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2022 prejme dr. Lara Sorgo za doktorsko delo Literarne perspektive o identiteti in pripadnosti: kritična analiza nekaterih primerov iz italijanske književnosti v Istri – Prospettive letterarie su identità e appartenenza: analisi critica di alcuni casi di studio della letteratura italiana dell'Istria pod mentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič.

Dr. Lara Sorgo je zaključila doktorski študij na smeri Jezik in medkulturnost pod vodstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič na UP FHŠ z doktorsko disertacijo, ki predstavlja dosežek v mednarodnih raziskovalnih krogih, je izjemno kakovostno delo, je izvirna in aktualna ter metodološko primerna. Delo se osredotoča na obravnavo tematike identitete in pripadnosti v delih štirih avtorjev, ki jih lahko opredelimo kot predhodnike aktualnih tem kompleksnih družb, kot so: jezikovni in kulturni pluralizem, hibridizem, negotova identiteta, medkulturni dialog. Izvirnost raziskave temelji na ugotovitvi, da so predlogi nekaterih intelektualcev iz preteklosti še vedno aktualni. Pri premostitvi etnične in ozemeljske pripadnosti iz preteklosti se namreč zastavlja problem sobivanja številnih različnih kultur na istem ozemlju. Kandidatka je bila v času študija odlična študentka, vključena v dva mednarodna projekta, kot edina avtorica ali v soavtorstvu je objavila štiri izvirne znanstvene članke in eno poglavje v monografski publikaciji, sodelovala je z izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami ter sodelovala na mednarodnih konferencah. Njena naloga je prejela nagrado Centra za raziskovanje manjšin (CERM) Univerze v Insubriji.

Nagrajenki želimo iskrene čestitke!

Več informacij o slavnostni akademiji in več fotografij dogodka, dostop: tukaj. 

Spoštovani!

Vabimo vas na zagovor doktorske disertacije z naslovom

»ISTRSKA CIVITATES VEL CASTELLA TER DENARNIŠTVO IN DENARNI OBTOK NA JADRANU V SREDNJEM VEKU«

študenta doktorskega študijskega programa 3. stopnje Arheologija, Andreja Novaka,

ki bo v sredo, 22. 3. 2023 ob 14. uri,

v predavalnici Maestral 3, UP FHŠ, Titov trg 5, 6000 Koper.

Doktorska disertacija je pripravljena pod mentorstvom doc. dr. Alenke Miškec in somentorstvom doc. dr. Mihaela Kosija.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP FHŠ.

Ob praznovanju 20-letnice Univerze na Primorskem smo bili izjemno počaščeni, da smo lahko gostili delegacije univerz iz Francije in Litve, ki so prišle na obisk. Med njimi so bili predstavniki Jean Monnet University Saint-Etienne in Alain Trouillet iz Francije ter Aurelija Stelmokienė, Saulius Mickevicius in Zydrune Zemaityte-Kvikliene iz Vytautas Magnus University v Kaunasu, Litva. Obe univerzi sta skupaj z Fakulteto za humanistične študije UP, članici evropske mreže univerz Transform for Europe, zato je bil obisk izjemno pomemben za vse udeležene.

Delegacije univerz so bile sprejete s strani dekanje UP FHŠ prof. dr. Irene Lazar, prodekanje doc. dr. Zrinke Mileusnić, izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget, vodje mednarodne pisarne Valentine Bertok UP FHŠ in vodje mednarodne pisarne UP PEF Maja Bratuš Vidmar, ki so jim predstavile univerzo in njene dosežke v preteklih letih delovanja. Med obiskom so se pogovarjali o novih priložnostih za sodelovanje in izmenjavo znanj med univerzami, kar je bistvenega pomena za izobraževanje študentov na obeh straneh.

Z obiskom delegacij univerz iz Francije in Litve smo na Univerzi na Primorskem dosegli pomemben mejnik v naši zgodovini in veseli smo, da smo lahko gostili tako izjemne predstavnike akademske skupnosti. Prepričani smo, da bo sodelovanje med univerzami v prihodnosti še bolj intenzivno, kar bo našim študentom prineslo še več priložnosti za izmenjavo znanja in izkušenj.

V okviru predmeta Zgodovina tradicionalne ljudske kulture bomo gostili antropologa, Enrica Marie Milič, iz Italije, ki je magistriral v Belfastu.

Predavanje bo v ponedeljek, 20. 3. 2023, ob 12.30 v Sejni sobi na UP FHŠ v angleškem jeziku.

Tematika in opis predavanja:

Why should we get in touch with episodes and life stories of common people? How can we get insights for better writing history and uncovering values and bonds building the shared experience of the world? In this lesson, the forthcoming book ‘La Locanda ai Margini d’Europa’ (‘The inn at the borders of Europe’) will serve as a case study. The book is the story lasting more than 150 years of ‘Lokanda Devetak’, a inn run in the same place by the same family for more than 150 years, in San Michele del Carso (Vrh), in the region of Kras (Carso), in Italy. The Devetak family, part of the minority community of Slovenes in Italy, still hold on their sentimental resistance which has gone through wars, dictatorships and the pervasive power of modern capitalism. The lesson will be held by Enrico Maria Milič, MA in Social Anthropology at the Queen’s of Belfast and will provide analysis on how history and anthropology are helped by a qualitative methodology and a special focus on the emotional aspects of culture. Avguštin Devetak will be present. He is one of the the main charachters of the book and owner of the Devetak inn which, for decades, has been one of the most appreciated inns in Italy with several awards, like the Michelin Green Star 2023.

Vljudno vabljeni!

Dragi študenti UP FHŠ,

vabimo vas, da se (ponovno) prijavite za tutorje.

V ta namen razpisujemo mesta:

• za tutorje
• za tutorje za tuje študente
• za tutorje v pomoč študentom s posebnimi potrebami.

Študentsko tutorstvo je namenjeno predvsem študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem življenjskem in izobraževalnem okolju in jim tutorji študentje pomagajo s posredovanjem pomembnih informacij in integracijo v študijsko okolje. Tutorji za tuje študente novincem, ki pridejo v Slovenijo na izmenjavo ali redni študij, nudijo podporo pri integraciji v novo okolje, pri administrativnih zadevah in jezikovnih barierah. Tutorji za študente s posebnimi potrebami študentom omogočajo hitrejše prilagajanje in uspešnejše vključevanje v študentsko okolje in študij.

Prijave potekajo preko spletnega obrazca, motivacijsko pismo pa pošljite v referat UP FHŠ <referat@fhs.upr.si>

Razpis za tutorje najdete tukaj.

Rok za prijavo je 31. 3. 2023.

Spoštovani,

sodelavci Oddelka za geografijo UP FHŠ vas v sredo, 15. marca, ob 18.00 v sklopu Geografskega večera vabijo na okroglo mizo z naslovom: DVIGANJE GLADINE MORJA IN RANLJIVOST SLOVENSKE OBALE.

Geografski večer bomo tokrat namenili okrogli mizi o zelo aktualni temi, ki zadeva tudi Slovenijo in zlasti njen ožji obalni pas. To je dviganje gladine morja. Od 60. let 20 stoletja, odkar poteka neprekinjeno spremljanje gladine morja na mareografski postaji v Kopru, se je srednja gladina dvignila za več kot 10 cm, kar v veliki meri pripisujemo segrevanju morja oziroma podnebnim spremembam. Od sogovornika z Agencije republike Slovenije za okolje bomo slišali dejstva glede spremembe gladine in vzrokih zanjo. Delovanje višjega morja povečuje ranljivost obal, tako nizkih, ki jih vedno pogosteje ogrožajo poplave, kot visokih, ki so izpostavljene intenzivnejši eroziji. Pomorski prostorski plan, ki ga je Slovenija dobila leta 2021, med drugim predvideva tudi ukrepe za prilaganje podnebnim spremembam. Predstavil nam jih bo predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor, Direktorata za prostor in graditev, ki je bdel nad njegovo pripravo. Za uresničevanje ukrepov prilagajanja pa je nujno, da poznamo ranljivost obal, zato je v Pomorskem prostorskem planu omenjena namera za izdelavo študije poplavne in erozijske ogroženosti. Sogovornika raziskovalca nam bosta predstavila dva poizkusa ocenjevanja ranljivosti, ki sta jih izvedla s študenti. Sledila bo razprava. Sodelovali bodo: predstavnika Agencije Republike Slovenije za okolje in Ministrstva za naravne vire in prostor, Direktorata za prostor in graditev, ter docentka na Oddelku za geografijo Univerze na Primorskem in višji predavatelj na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani .

Moderatorka okrogle mize bo doc. dr. Valentina Brečko Grubar.

Termin: sreda, 15. marec 2023, ob 18.00

Lokacija: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, predavalnica Burja 1, Titov trg 5, Koper.

Na spletni strani UP je objavljen nov razpis ERASMUS+ (KA131) za študente za namen praktičnega usposabljanja, v SL in ANG verziji.:

Povezava: RAZPIS ERASMUS+ 

Rok prijave na razpisa je ODPRT.

Spoštovani!

Vabimo vas na zagovor doktorske disertacije z naslovom:

»Ilegalne migracije iz Istre od konca druge svetovne vojne do Osimskih sporazumov/ Ilegalne migracije iz Istre od kraja drugoga svjetskog rata do Osimskih sporazuma«

študenta doktorskega študijskega programa 3. stopnje Zgodovina Evrope in Sredozemlja, Igorja Jovanovića,

ki bo v sredo, 8. 3. 2023 ob 9. uri,

v predavalnici Maestral 4, UP FHŠ, Titov trg 5, 6000 Koper.

Doktorska disertacija je pripravljena pod mentorstvom prof. dr. Alekseja Kalca in somentorstvom dr. Milana Radoševića.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP FHŠ.

TOP UP = TEDNI ODPRTIH PREDAVALNIC UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Tedni odprtih predavalnic bodo potekali med 20. 2. in 17. 3. 2022. 

Skozi TOP bodo na stežaj odprta vrata naših predavalnic. Imeli boste priložnosti preizkusiti kako poteka študij na različnih študijskih programih. Tekom dni bomo razvrstili širok nabor predavanj iz raznolikih področij naših študijskih programov.

Več informacij in celoten program si lahko ogledate tukaj. 

Sreda, 22. 2. 2023: 

Četrtek, 23. 2. 2023: 

Petek, 24. 2. 2023: 

Četrtek, 2. 3. 2023: 

Petek, 3. 3. 2023: 

Ponedeljek, 6. 3. 2023: 

Torek, 7. 3. 2023: 

Sreda, 15. 3. 2023: 

Izbira študija je pogosto pospremljena z dvomi ali težkimi odločitvami – zato bodo na voljo individualna svetovanja Kariernega centra UP. Za svetovanje se prijavite na kariernicenter@upr.si. S prijavljenimi se bodo dogovorili za točen termin.

Za dodatne informacije o študijskih programih, smo vam vedno na voljo na telefonski številki 05 663 77 41 in 05 663 77 52, ali preko elektronskega naslova: referat@fhs.upr.si

Vabljeni tudi k spremljanju novic na naših socialnih omrežjih (Facebook in Instagram). 

Vljudno vabljeni na predavanja! 

Spoštovani,

Vabimo vas na niz dogodkov z imenom "Zgodovinska pomlad". 

Predstavitve knjig in zgodovinskih raziskav so odprte za širšo javnost in bodo potekale v predavalnicah naše fakultete od marca do maja 2023.

Vljudno vabljeni!

Drage dijakinje in dijaki,

Iščete izobraževalno pot v svetu jezikov, prevajanja in komuniciranja v medijih ali pa vam bliže raziskovanje zgodovine, geografije, arheologije, kulturne dediščine ali antropologije? Na naši fakulteti lahko izberete prav to!

Vabimo vas na Informativne dneve, ki bodo letos končno potekali v živo.

Za vas pripravljamo zanimive predstavitve, seznanili se boste s številnimi študijskimi programi, spoznali profesorje in študente, si ogledali prostore fakultete ter izvedeli vse o študiju na Fakulteti za humanistične študije na Univerzi na primorskem.

Kdaj? Obiščete nas v petek, 17. 2. 2023, ob 10.00 in 15.00 ali v soboto, 18. 2. 2034, ob 10.00.

V ponedeljek, 20. 2. 2023, bo za kandidate iz tujine na voljo tudi spletna predstavitev.

Kje? UP Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, 6000 Koper

Organiziran je tudi brezplačen AVTOBUSNI PREVOZ za dijake (petek, 17. 2. 2023). Mesta se že polnijo, zato je prijava za rezervacijo sedeža na avtobusu obvezna.

Točen urnik s postajami je objavljen tukaj: http://bit.ly/3HLXzNS

V kolikor ne utegnete na predstavitev v živo, se lahko pridužite spletnemu srečanju glede: 

• (9.00) Predstavitev Študentski domovi UP: https://upr-si.zoom.us/j/83951862932
• (12.00) UP: Prijavno- vpisni postopki: https://upr-si.zoom.us/j/81538830964

--

Za kandidate iz tujine na voljo tudi spletna predstavitev v ponedeljek 20.2.2023, ob 16.00.

An online presentation is also available for candidates from abroad. Feel free to join the Zoom meeting on Monday, 20 February 2023 at 4:00 PM.

Zoom povezava / Zoom link:
Topic: Prijavno-sprejemni postopek 2023/24 UP FHŠ
Time: Feb 20, 2023 04:00 PM Ljubljana
Join Zoom Meeting
https://upr-si.zoom.us/j/81538830964
Meeting ID: 815 3883 0964

Studia Universitatis Hereditati uvrščena v Scopus Revija Studia Universitatis Hereditati je bila januarja 2023 uvrščena v bazo Scopus. S tem je izpolnjen še en cilj Srednjeročne razvojne strategije 2021-2027. Studia Universitatis Hereditati je humanistična znanstvena revija za raziskave in teorijo kulturne dediščine z mednarodnim uredniškim odborom. Za UP Fakulteto za humanistične študije (UP FHŠ) jo izdaja Založba UP v obliki spletne revije z odprtim dostopom. Poglavitni namen revije je prispevati k razvoju raziskav kulturne dediščine v najširšem in interdisciplinarnem pristopu k teoretičnim in praktičnim raziskovalnim vprašanjem.

V letu 2023 bodo začeli izhajati tudi monografski suplementi revije, Libri Universitatis Hereditati. Glavna in odgovorna urednica revije je doc. dr. Zrinka Mileusnić, ki na okrogli mizi o faktorju vpliva znanstvenih revij v Sloveniji, organizirani v sklopu Dneva ARRS, 2. decembra 2022 povedala tudi: "Mi prihajajmo s področja humanistike, to pomeni, da imamo velik poudarek na objavah v znanstvenih monografijah, za razliko od naravoslovja, ki največ objavlja v revijah z visokim faktorjem vpliva.«

Uvrstitev v bazo Scopus je en od dveh večjih uspehov zadnjih mesecev na področju kulturne dediščine, ene od dveh programov (Antropologija in Kulturna dediščina), ki bosta na UP FHŠ v prihajajočem študijskem letu ponovno razpisana v obliki dvopredmetnih programov tako v slovenskem kot (prvič) v angleškem jeziku. UP je bila namreč novembra 2022 sprejeta tudi v konzorcij E-RIHS.SI.

Preberite tudi novico: UP sprejeta v konzorcij E-RIHS.SI

Vabljeni na poletno šolo z naslovom WATERSCAPES in HERITAGE and ENVIRONMENT.

Teme so okolje in prostor, trajnostni razvoj, kulturna dediščina in turizem.

Poletna šola je namenjena magistrskim in doktorskim študentom. Trajala pa bo od 1. do 8. julija. Potovalo se bo z ladjo po Jadranskem morju. Cena je 300 evrov, vključuje pa 7 nočitev, vse zajtrke in kosila, strokovne ekskurzije, predavanja/seminarje itd.

Več v prilogi:

Sodelavci Oddelka za geografijo UP FHŠ vas v sredo, 22. februarja, ob 18.00 vabijo na potopisno predavanje z naslovom NEPAL IN OBMOČJE ZGORNJEGA MUSTANGA, ki ga bo izvedel absolvent magistrskega študijskega programa Geografija, Nejc Černe. 
 
Predavatelj bo v okviru predavanja najprej podal kratek geografski oris te gorate himalajske države in njenega glavnega mesta Katmandu. V nadaljevanju se bo osredotočil na svoje potovalne izkušnje, ki jih je pridobil predvsem v glavnem mestu in njegovi okolici ter v pokrajini Zgornji Mustang, ki leži na severu Nepala in meji na Tibet v Ljudski republiki Kitajski. Vse do leta 1992 je bilo omejeno območje zaprto za tuje obiskovalce, zato je regija ohranila relativno izoliranost, ki se med drugim odraža tudi v tradicionalnih tibetanskih jezikih, ki jih še vedno uporablja večina tamkajšnjega prebivalstva. Območje je bilo nekdaj poznano kot središče pridobivanja soli, danes pa ga turisti obiskujejo zlasti zaradi soteske reke Kali Gandaki, specifične tibetanske kulture in večjega števila jamskih sistemov.  

Termin: sreda, 22. februar 2023, ob 18.00 
Lokacija: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, predavalnica Levant 1, Titov trg 5, Koper.
 

Univerza na Primorskem je v okviru Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 na 30 dodiplomskih študijskih programih 1. stopnje (7 visokošolskih strokovnih in 23 univerzitetnih) razpisala:

• 1.539 mest za državljane RS in državljane članic EU, od tega 1.219 za redni študij in 320 za izredni študij,
• 71 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva, od tega 57 za redni in 14 za izredni študij,
• 247 mest za tujce izven EU, od tega 212 za redni in 35 za izredni študij.
• Za 1. letnik je posebej razpisala še 91 mest za kandidate za vzporedni študij.

Razpis s potrebnimi navodili za prijavo je objavljen na tej povezavi.

Prijava za vpis je v celoti elektronska na spletnem portalu eVŠ. Kandidat/ka odda prijavo s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti (s kvalificiranim digitalnim potrdilom, smsPASS-om, e-osebno izkaznico) ali z AAI-računom (račun avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture) ali z uporabniškim imenom in geslom preko sistema SI-PASS , ki deluje v okviru Državnega centra za storitve zaupanja.

Kandidat/ka lahko odda eno prijavo za vpis, kjer po prednostnem vrstnem redu izbere največ tri študijske programe, v katere se želi vpisati in za katere izpolnjuje oziroma bo do rokov izpolnjeval/a pogoje za vpis. Pomemben je vrstni red izbranih študijskih programov, saj bo kandidat/ka uvrščen/a v prvega, za katerega bo izpolnil/a vse pogoje.

Univerza na Primorskem je objavila razpis za vpis v dodiplomske študijske programe v študijskem letu 2023/24. 
Prijava za vpis je v celoti elektronska na spletnem portalu eVŠ.

Prvi prijavni rok za vpis bo potekal:
- za slovenske državljane/ke in državljane/ke držav članic EU ter Slovence/ke brez slovenskega državljanstva od 17. februarja do 20. marca 2023,
- za tujce/ke izven EU pa od 17. februarja do 22. maja 2023.

Roki za oddajo prijave za vpis kandidatov (slov. državljanov in državljanov EU ter Slov. brez slov. državljanstva) v 1. letnik

Kandidati se lahko prijavijo za vpis v treh rokih:

• prvi prijavni rok: 17. 2. do 20. 3 2023,
• drugi prijavni rok: 21. 8. do 25. 8. 2023,
• tretji prijavni rok: 22. 9. do 25. 9. 2023 (do 12. ure).

Roki za oddajo prijave za vpis kandidatov (državljanov izven EU) v 1. letnik

Kandidati se lahko prijavijo za vpis v štirih rokih:

• prvi prijavni rok: 17. 2. do 22. 5. 2023,
• drugi prijavni rok: 29. 5. do 24. 7. 2023,
• tretji prijavni rok: 11. 8. do 4. 9. 2023,
• četrti prijavni rok: 22. 9. do 25. 9. 2023 (do 12. ure).

Postopek prijave vodi Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze na Primorskem.
Kontakt: (+386 5) 611 76 30, 611 76 31, e-naslov: vpis@upr.si.

Prevajalnik srednješolskih in univerzitetnih programov

Za več informacij o številu prostih mest klikni: TUKAJ

Na spletni povezavi: https://www.upr.si/si/studij--vpis/mobilni-studentje/razpisi-za-odhodne-studentske-mobilnosti/razpis-za-mednarodne-izmenjave-za-namen-studija-v-studijskem-letu-202324-v-okviru-programa-erasmus-k

je objavljen NOV razpis  za študente za namen študija za študijsko leto 2023/24, v SL in ANG verziji. Prijave potekajo do 24. 2. 2023.

V začetku meseca januarja je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ustanovilo Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, v katerega je vključena tudi sodelavka Oddelka za geografijo UP FHŠ, docentka dr. Valentina Brečko Grubar. Svet deluje kot posvetovalno telo ministra Uroša Brežana in je sestavljen iz skupno 14 strokovnjakov na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja. 

Svet sprejema stališča ter daje mnenja in pobude o:
•    stanju in trendih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja doma in v tujini;
•    strategijah, programih in načrtih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja;
•    zakonodajnem urejanju varstva okolja in trajnostnega razvoja;
•    delovanju države in občin v zvezi z varstvom okolja in trajnostnega razvoja;
•    posameznih perečih vprašanjih obremenjevanja okolja in trajnostnega razvoja ter
•    pobudah javnosti.

Sodelavki doc. dr. Valentini Brečko Grubar ob imenovanju iskreno čestitamo in ji želimo uspešno delo.

Tako kot prejšnja leta smo tudi v letošnjem študijskem letu v sodelovanju z Radiem Koper nadaljevali z rubriko Kotiček za jeziček.

V rubriki laični javnosti predstavljamo, razrešujemo in pojasnjujemo različne jezikovne dileme, slovnična in pravopisna pravila, frazeme in jezikoslovna vprašanja. Prispevke lahko poslušate ob četrtkih ob 7.30, dosegljivi so tudi v spletnem arhivu (https://www.rtvslo.si/radio/oddaja/koticekzajezicek/173250588).

Pripravljajo jih študentje Fakultete za humanistične študije pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice Mojce Maljevac.
KZJ lahko spremljate še naprej tudi v letu 2023, sledi pa pregled prispevkov v drugi polovici lanskega leta.

VSE NI NA LIKERTOVI LESTVICI – KAKO POSTAVITI PRAVO VPRAŠANJE? KAKO OBJAVITI V EKONOMSKIH IN POSLOVNIH REVIJAH?

• KDAJ? V sredo, 1. 2. 2023, od 10. do 14. ure (izvedba v slovenskem jeziku)
• KJE? V prostorih UP Fakultete za management, Izolska vrata 2, 6000 Koper (predavalnica INNOlab, pritličje).

PRIJAVA: do 27.1.2023 preko povezave > TUKAJ!

ali

• KDAJ? V petek, 3. 2. 2023, od 10. do 13.15 ure (izvedba v angleškem jeziku)
• on line

PRIJAVA: do 27.1.2023 preko povezave > TUKAJ!

PREDAVATELJA: prof. dr. Štefan Bojnec in prof. dr. Anita Trnavčević.

Več si lahko preberete v pripetem VABILU oz. na povezavi: Usposabljanja in delavnice v okviru GDI UP.

Vabljeni k udeležbi!

Univerza na Primorskem bo tudi letos prisotna na največjem izobraževalnem sejmu Informativa, ki bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v petek, 20. 1. in soboto, 21. 1. med 9. in 18. uro. Razstavni prostor Univerze na Primorskem se bo nahajal v hali Kocka A2 na levi strani.

Obiščite nas in nas povprašajte stvari, ki vas zanimajo, že 1 mesec pred uradnimi informativnimi dnevi!

Veseli bomo vašega obiska!

Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem nadaljuje s torkovimi delavnicami tudi v januarju.

Vabljeni k udeležbi.

Oddaja Razkošje v glavi je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom ali drugačnim pogledom na življenje. Sogovornik oddaje morda nikoli nis bili v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. 

Vabim vas k poslušanju še zadnje oddaje leta 2022 Razkošje v glavi z gostjo dr. Marijo Mojco Terčelj, ki je bila posneta 31. decembra 2022 in predvajana na Prvem programu Radia Slovenija.

Vabljeni k POSLUŠANJU. 

Oddelek za Antropologije in kulturne študije UP FHŠ vas vabi na predavanje Anje Ahčin: Primerjava podobe in simbolike evropskega in kitajskega zmaja (龙 long), ki bo potekalo v sklopu predmeta Etnologija Evrope v torek, 20.12.2022 od 16 -17.30 ure, (sejna soba FHŠ).

Predavanje se bo osredotočilo na simboliko in podobo zmajev, ki so se pojavili v skoraj vseh kulturah sveta, njihov izvor pa lahko sledimo v obdobje neolitika. Starodavni ljudje so si s strašnim mitološkim bitjem razlagali naravne pojave (potrese, poplave, dež…) za katere naj bi bil odgovoren.

V evropskem prostoru, v današnjih dneh, zmaje povezujemo večinoma z zlom, k čemur je veliko pripomoglo krščanstvo. Na Kitajskem so, nasprotno, zmaji prinašalci vsega dobrega, simboli plodnosti, prednikov, moči, sami cesarji pa so se imenovali kot »pravi zmajski cesarji«. Tudi danes se Kitajci ponosno imenujejo »potomci zmaja«.

Anja Ahčin je doktorska študentka FF in učiteljica kitajščine. Simboliko zmaja je raziskovala že na dodiplomskem študiju in v tem času prebivala skoraj dve leti na Kitajskem, v mestu Chengdu. V sklopu študija na Kitajskem je simboliko in podobo kitajskega zmaja raziskovala sedem mesecev pod vodstvom kitajske učiteljice Hou.

Vljudno vabljeni.

Predstavitve Slovenske vojske so namenjene spoznavanju možnosti pristopa k Slovenski vojski kot delodajalcu ali kot preizkušnja naših sposobnosti. Na spletni strani www.postanivojak.si so objavljeni vsi pogoji za različne možnosti pristopa k vojski, in sicer pogoji za zaposlitev v Slovenski vojski, pogoji za vstop na Častniško šolo Slovenske vojske in častniška kariera, pogoji za prostovoljno služenje vojaškega roka, možnost, kako postati pripadnik pogodbene rezervne sestave ali pa, kako že tekom študija prejemati štipendijo Slovenske vojske.
Slovenska vojska v svojih vrstah ponuja in omogoča delo preko 70 različnih poklicev in je zanimiva za slehernega posameznika.

Pridružite se nam na prestavitvi in raziščite možnosti sodelovanja s Slovensko vojsko. Predstavitev bo potekala v ponedeljek 9. 1. 2023 v predavalnici Maestral 4 med 11. - 12.00 uro,

Vljudno vabljeni.

Spoštovani,

v času praznikov bo Fakulteta za humanistične študije UP zaklenjena, in sicer od 26. 12. 2022 do 2. 1. 2023.

V tem času bosta ZAPRTA tudi knjižnica UP FHŠ in referat UP FHŠ.

Zagotovljeno je dežurstvo v strokovnih službah, ki so dosegljive po e-mailih.

Ponovno se vidimo na predavanjih v torek, 3. 1. 2023.

Želimo vam lepe praznike in srečno novo leto 2023!

Oddelek za Arheologijo in dediščino UP FHŠ vas vabi v ponedeljek, 19. decembra 2022, ob 11.00 uri na gostujoče predavanje Antonele Barbir iz Inštituta za arheologijo iz Zagreba na temo: Prehrana lovcev nabiralcev na prehodu iz pleistocena v holocen v jami Vlakno (Dugi otok, Hrvaška).

Predstavljeni bodo najnovejši rezultati raziskav iz jame Vlakno na Dugem otoku, Hrvaška, o prehranjevalnih navadah in življenju populacij na prehodu iz pleistocena v holocen.

Antonela Barbir je zaposlena na Inštitutu za arheologijo v Zagrebu. Magistrirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, kjer končuje tudi doktorsko disertacijo “Prehrana lovcev in nabiralcev na prehodu iz pleistocena v holocen na vzhodni jadranski obali – skupki najdb sesalcev in mehkužcev iz jame Vlakno na Dugem otoku”. Sodelovala je pri več arheoloških raziskavah paleolitskih in mezolitskih najdišč v Istri in Dalmaciji. Udeležila se je mnogih strokovnih in znanstvenih konferenc doma in v tujini. Antonela Barbir se ukvarja z arheozoološkimi, arheomalakološkimi in arheobotaničnimi metodami, z vprašanji odnosov med človekom in živaljo, prilagajanjem človeških populacij na spremembe v paleookolju in spremembami strategij preživetja. http://www.iarh.hr/en/employees/antonela-barbir 

Predavanje bo izvedeno v hrvaškem jeziku in bo potekalo v okviru predmeta Kulturni razvoj človeštva v kameni dobi, bilateralnega projekta Različnost v enotnosti in UNESCO Katedre v predavalnici Levant 2 UP FHŠ in na daljavo prek Zooma:  https://upr-si.zoom.us/j/81049537194?pwd=V053RjA3NFo4QVUxZE9WaWYrU09NZz09
Meeting ID: 810 4953 7194
Passcode: 016764
 
Vljudno vabljeni!
izr. prof. dr. Boris Kavur
izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur

V torek 20. 12. 2022 ob 18.00 uri vas Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ vabi v prostore Armerije na dogodek UP FHŠ Srečevanja – Incontri, v sklopu katerega bo potekal pogovor z dvema izjemnima profesoricama UP Fakultete za humanistične študije, in sicer z doc dr. Mojco Marijo Terčelj, dobitnico letošnje Murkove nagrade za znanstvene dosežke, in red. prof. dr. Nives Zudič Antonič prejemnico visokega odlikovanja Republike Italije Ordine della Stella d’Italia (red zvezde Italije), častni naziv cavaliere (vitez).

V živem stiku, ob predstavitvah, predavanjih, pogovorih želimo širši javnosti predstaviti raziskave in dela sodelavk in sodelavcev UP FHŠ. Na Srečevanjih se bodo ob aktualnih diskusijah tako srečevali pogledi različnih ved, ter pogled raziskovalk in raziskovalcev znotraj teh, iz in izven naše univerze.

Raziskovalna področja Inštituta za medkulturne študije UP FHŠ (UP IMŠ) sovpadajo s področji študijskih programov iz humanistike in družboslovja na UP FHŠ. UP IMŠ je multidisciplinaren raziskovalni inštitut, v okviru katerega se izvajajo raziskave in projekti na področju zgodovine, geografije, antropologije in etnologije, jezikoslovja, literarnih ved ter medijev. Poudarek je na preučevanju jadranskega, alpskega in kraškega prostora ter na interdisciplinarnosti.

V ponedeljek, 19. decembra 2022 ob 14.00, vas vabimo na gostujoče predavanje asist. dr. Mance Vinazza iz Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom ARHEOLOGIJA POSKUSOV.

Predavanje bo potekalo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, v predavalnici Levant 4, v organizaciji Oddelka za arheologijo in dediščino ter UNESCO Katedre Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in Slovenskega arheološkega društva.

Vljudno vabljeni!

VABILO na dogodek.

Asist. dr. Manca Vinazza prihaja iz Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg poučevanja arheološke metodologije se raziskovalno posveča študijam keramičnega gradiva bronaste in železne dobe, v katere v zadnjem času vključuje predvsem arheologijo poskusov in petrografske analize. 

UP FHŠ je bila uspešna pri pridobitvi novega raziskovalnega projekta v okvirju Javnega razpisa za sofinanciranje slovenskega dela dvostranskih ali tristranskih skupnih raziskovalnih projektov Weave, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Vodja pridobljenega projekta z naslovom Osor onkraj mita je s slovenske strani izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur in s strani avstrijskega partnerja Univerze na Dunaju, dr. Nives Doneus.

Projekt bo obravnaval vprašanje, ali je pomorsko vlogo mesta Osor na kvarnerskem otoku Cresu (Hrvaška), na katero nakazuje trgovsko blago, in s tem potek pomorskih poti na dolge razdalje med Alpami in Egejskim morjem, mogoče utemeljiti z njegovim krajinskim kontekstom. Osor in njegov kopenski in morski kontekst bosta obravnavana celostno in raziskava se bo osredotočila na pet tem: 1) zgodovina stikov in trgovine, 2) prostorska širitev mesta in obrobna raba zemljišč, 3) kopenski in podvodni krajinski kontekst, 4) pomorsko, strateško in/ali vojaško vlogo Osorja ter 5) vlogo severno-jadranskih otokov v gospodarskih in kulturnih trgovskih omrežjih na dolge razdalje. Gonilni dejavnik pri projektu je zahteva po interdisciplinarnem pristopu, ki lahko upošteva arheološke, kulturne, krajinske in morske vidike območja čez mejo med kopnim in morjem.

Naši raziskovalki iskreno čestitamo in želimo uspešno raziskovanje!

Rezultati javnega razpisa so dostopni na tej povezavi.

UP FHŠ je bila uspešna pri pridobitvi novega raziskovalnega projekta na Javnem razpisu za sofinanciranje prilagojenih raziskovalnih projektov v okviru komplementarne sheme za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Vodja pridobljenega projekta z naslovom Od morja do morja: Kontinuiteta in spremembe med bronasto in železno dobo na ozemlju med Jadranom in Panonsko nižino je izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur.

Projekt bo obravnaval dve veliki perspektivi arheoloških analiz preteklosti – s sodobnimi analitičnimi tehnologijami bo analiziral kroženje predmetov, surovin in ljudi ter na interpretacijski ravni prikazal spremembe in kontinuiteto poselitvenih vzorcev, družbenih praks, tehnologij in materialne kulture med 15. in 5. stoletja pr.n.št. na ozemlju med Jadranom in Panonsko nižino. Vključeval bo revizijo dosedanjih znanj, oblikovanje teoretičnih izhodišč, analizo obstoječih arheoloških najdb, testiranje oblikovanih teoretičnih izhodišč ter zgodovinske in tudi antropološke interpretacije opazovanih arheoloških in antropoloških najdb.

Izr. prof. dr. Martini Blečić Kavur iskreno čestitamo in želimo uspešno raziskovanje!

izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur

Ali ste vedeli, da Zemljani globalno v povprečju v enem dnevu porabimo več kot 100 milijonov plastenk? Da povprečen Evropejec na leto zapravi 600 € za oblačila in 150 € za čevlje? Da se je v zadnjih 40 letih količina ladijskega transporta povečala za kar 250 %? Kam nas pelje brezglavo potrošništvo? In kam uničevanje krajine v imenu ekonomskega napredka? Kaj se dogaja s planetom? Kaj so možne rešitve?

Soodvisnost človeka od narave je, kljub tehnologiji ter vsemu ekonomskemu in znanstvenemu napredku, še vedno bistveni element človekovega (so)obstoja. Voda, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo, zemlja, ki jo obdelujemo, pridelki, s katerimi se hranimo, vse to je darilo naše Gaje. Se zavedamo njene pomembnosti? Cenimo njeno edinstvenost? Zakaj jo tako brutalno zasipamo z odpadki in dušimo, onesnažujemo z izpusti? Brez mame ni otrok in brez Gaje ni človeka. Mama je ena sama. Gaja je ena sama!

Vsak od nas je lahko del rešitve. Z majhnimi vsakodnevnimi dejanji lahko naredimo velike korake. Spodbudi k prvemu in naslednjim korakom sta namenjena tudi natečaja z naslovom »Moja majhna dejanja za veliko pomoč Zemlji«. Vsak lahko naredi eno dobro delo, seštevek dejanj in ljudi pa je tisti, ki šteje. Navdihnite sebe in druge, da vsi skupaj naredimo nekaj dobrega za okolje.

Organizatorja nagradnih natečajev sta Inštitut za zdravje in okolje ter Studio Železna (v nadaljevanju organizatorja nagradnega natečaja). Tematike obeh natečajev so: voda, zrak, potrošnja in odpadki. Besedilo celotnih razpisov, pravila in priloge so objavljeni na SPLETNI STRANI.

Celotno besedilo natečaja je TUKAJ.

Vabljeni k oddaji PRIJAVNICE.

V sredo, 7. 12. 2022, so potekale volitve novih članov Študentskega sveta UP FHŠ.

V Študentski svet UP FHŠ so bili izvoljeni

Zapisnik volitev je na voljo TUKAJ.

Konstitutivna seja novoizvoljenega Študentskega sveta UP FHŠ bo prihodnji teden, ko bodo člani izvolili predsednika/predsednico ter ostale predstavnike v organih UP in UP FHŠ.

Študentskemu svetu UP FHŠ želimo uspešno delo!

Knjiga izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget z naslovom V tišini spomina »Eksodus« in Istra« je v izboru Odlični v znanosti 2022 na področju humanistike.

Odlični v znanosti je projekt, ki ga ARRS izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki ga v potrditev Znanstvenemu svetu ARRS predlagajo članice in člani Znanstvenoraziskovalnih svetov posameznih ved.

Celoten izbor dosežkov Odlični v znanosti 2022 bo v kratkem objavljen na spletni strani ARRS.

Iskrene čestitke!

December je običajno mesec, ko se ozremo nazaj čez prehojeno pot zadnjega leta in 2022 je bilo za Alumni UP v marsičem prelomno leto. Ob tem bi se želeli zahvaliti vsem članom in članicam, sodelavcem in sodelavkam ter vsem prijateljem Alumni UP za izjemno podporo, ki smo jo bili deležni.
Prav ob koncu tega leta se je ponovno formalno vzpostavil tudi Svet zaupnikov UP, ki predstavlja pomembno vez med univerzo in gospodarstvom.

Zato se bomo v četrtek, 8. decembra 2022, s pričetkom ob 17. uri, zbrali v avli palače Armerija (Rektorat UP, Titov trg 5, Koper) na prednovoletnem srečanju in skupaj nazdravili odhajajočemu letu ter pozdravili prihajajoče 2023.

Program srečanja:
17.00 -  glasbeni pozdrav flavtistk Glasbene šole Koper
17.10  - pozdravni nagovor predsednika Alumni UP in vodstva UP
17.15  - glasbeni predah flavtistk Glasbene šole Koper
17.25  - predstavitev projekta GDI (Zelena, digitalna in vključujoča UP) in kakšne prednosti vam lahko prinese sodelovanje v njem
17.45 -  pogovor
18.00  - zdravica in druženje

Vabimo vas, da se nam pridružite. Veseli bomo srečanja z vami!

Prijava na srečanje je dostopna tukaj.

V rabatu v Maroku, kjer trenutno poteka zasedanje Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, so sprejeli dokončno odločitev o vpisu tradicije reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Več informacij o tradiciji reje lipicancev je TUKAJ in o čebelarstvu TUKAJ.

Iskrene čestitke vsem sodelujočim.

Četrto transnacionalno srečanje v okviru projekta »Dosegljiva in digitalizirana kulturna dediščina za osebe s posebnimi potrebami«

Na Fakulteti za humanistične študije bo med 5. in 6. 12. 2022 ob zaključku Ad HoC projekta potekalo četrto transnacionalno srečanje. Na tem zaključnem srečanju bodo vse sodelujoče organizacije prispevale k prepoznavnosti in trajnosti dosedanjih rezultatov projekta. Eden od rezultatov projekta je izpeljati okvir za ustvarjanje novih pristopov za izdelavo dostopnih spletnih gradiv na področju kulturne in arheološke dediščine, nove učne načrte za spletne tečaje, pa tudi nove odprte izobraževalne vire (OER) za osebe s posebnimi potrebami. Inovativna vrednost projekta je v dostopnosti OER in razvoju večje združljivosti s specifično tehnologijo, enostavno povezavo z bralniki zaslona in programsko opremo za prepoznavanje glasu za osebe z okvaro vida. Na tem srečanju bodo podane tako zaključne pripombe, kot razprave o projektnih idejah in možnostih sodelovanja med partnerji v prihodnosti.

Srečanja se bodo udeležili predstavniki visokošolskih ustanov, strokovnjaki/raziskovalci s področja razvoja učnih načrtov, strokovnjaki s področja kulturne dediščine, arheologije in izobraževanja s posebnimi potrebami, in sicer vodilnega partnerja, Univerze Sv. Cirila in Metoda iz Skopja, Severna Makedonija, partnerji Univerza Tor Vergata iz Rima, Italija, nevladna organizacija Artifactory iz Aten, Grčija, ter partnerja gostitelja iz UP FHŠ.

Projekt »Accessible and Digitalized Cultural Heritage for persons with disabilities – Ad HoC« (Dosegljiva in digitalizirana kulturna dediščina za osebe s posebnimi potrebami) je financiran iz programa Erasmus+ v okviru akcije KA203 – Strateško partnerstvo v visokem šolstvu, v obdobju od 15. 12. 2019 do 14. 12. 2022.

Več o projektu je TUKAJ.

Vabljeni tudi, da si pogledate podrobni program srečanja in se udeležite gostujočih predavanj.

Danes, v torek 29. 11. 2022, poteka v prostorih Armerije v sodelovanju s Šolo Prenove, Mestno občino Koper ter ob partnerstvu Univerze na Primorskem prvi del delavnice o izvedbi apnenih ometov. 

V uvodnih predavanjih delavnice so predavatelji predstavili arhitekturo Kopra, zgodovino Servitskega samostana kot tudi njegovo novo življenje po prenovi, ki jo vodi Univerza na Primorskem in stremi k temu, da ta izjemen spomenik po prenovi postane primer uspešnega sobivanja univerze in mesta.

Praktični del delavnice, ki bo v naslednjih dneh potekal v objektu nekdanjega Servitskega samostana, bo vodil Klavdij Zalar, akademski restavrator, ki je tudi vodil sondiranje na Servitskem samostanu. Udeleženci bodo imeli tako priložnost, da v objektu samostana, katerega osnove segajo celo v 16. stoletje, spoznajo originalne apnene omete iz  različnih časovnih obdobij ter njihove lastnosti. Uvodoma pa je udeležence pozdravila prof. dr. Irena Lazar, dekanja UP FHŠ in predstojnica UNESCO katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini. 

Na delavnici sodelujejo lastniki objektov kulturne dediščine, strokovna javnost, študentje in drugi ljubitelji kulturne dediščine, prav tako pa izvajalci, obrtniki, zidarji, saj bo na praktičnem delu delavnice predstavljenih veliko koristnih informacij in znanj.   

Program je TUKAJ.

Volilna komisija za izvedbo volitev v Študentski svet UP FHŠ je dne 24. 11. 2022 pregledala prispele kandidature in potrdila kandidatno listo.

Poročilo volilne komisije je v PRIPONKI. 

Volitve za člane Študentskega sveta UP FHŠ bodo potekale v sredo, 7. decembra 2022, od 9. do 17. ure v avli UP FHŠ.

Vabljeni, da oddate svoj glas!

Objavljamo ponovljeni razpis za volitve v Študentski svet UP FHŠ 2022/2023

Študentski svet fakultete je organ, ki ga sestavljajo izključno študenti in zastopa študente v razmerju do vodstva fakultete in univerze. Na sejah člani sveta razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, obravnavajo in dajejo pristojnim organom mnenja o aktih fakultete, na podlagi študentske ankete dajejo mnenja o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev itd. Študenti imajo svoje predstavnike tudi v posameznih organih fakultete.

Rok za oddajo kandidature je od 16. novembra do vključno 23. novembra 2022.

Volitve bodo v sredo, 7. decembra 2022, v Avli UP FHŠ, Titov trg 5, Koper.

Celoten razpis je objavljen (priponka).

Vloga za oddajo kandidature je na voljo (priponka). Že oddane kandidature veljajo tudi za ponovljeni razpis.

Vabljeni k sodelovanju!

UP vzpostavlja novo Alumni pisarno, kjer bo zaposlila kar 6 svojih diplomantov v okviru projekta Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem (GDI UP). Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, do 30.6. 2025, za polni delovni čas. Alumni pisarna bo zagotavljala interdisciplinarno sodelovanje med diplomanti različnih študijskih področij in okoljem.

ALUMNI PISARNA UP

Alumni pisarna bo:

• osrednja točka sodelovanja Univerze z okoljem (pri tem pa bo sodelovala tudi z drugimi službami in centri univerze;
• stična točka za nove projekte univerze, ki bodo vplivali na univerzitetni razvoj v mednarodnem in nacionalnem okolju;
• pisarna bo skrbela za večjo vpetost in sodelovanje univerze (npr. za organizacijo družabnih, strokovnih in drugih dogodkov) tako z organizacijami, kot z diplomanti;
• skrbela bo za aktualen razvoj študijskih programov in odgovorno poslovanje univerze.

DELO bo zelo raznoliko in kreativno.

Univerza na Primorskem si je tekom skoraj 20 letnega delovanja že ustvarila renome inovativne in mednarodno vpete srednje velike univerze, sama še vedno vidi dodatne možnosti razvoja v njenem:

• trajnostnem delovanju (skladno s cilji trajnostnega razvoja),
• odgovornem sodelovanju z okoljem (odprta znanost, usmerjanje razvoja, pridobivanje projektov),
• tehnološkem razvoju (prenos praks, intelektualna zaščita) in
• razvoju donatorstva po zgledu zahodnih univerz.

Vse to pa je mogoče le ob dobrih odnosih, ki jih poganjajo mehke vsebine in dogodki.

KOGA IŠČEMO - PROFIL KANDIDATOV:

Iščemo zelo raznolike profile, diplomante Univerze na Primorskem, ki bodo snovali nove oblike aktivnosti za naše alumne in širše. Pozicije so odprte tudi za kandidate iz drugih držav. Delovni jezik bo angleščina.

Naš idealni kandidat je zaključil študij na UP in nato del svoje kariere preživel v podjetjih in organizacijah v tujini ali Sloveniji, sedaj pa želi del svojih izkušenj prenesti v akademsko okolje. Pozna delovno okolje in razume kakšno vlogo bi morala univerza igrati kot gonilec regionalnega razvoja, ter se zaveda procesov, ki jih mora akademska institucija opraviti, da bo to vlogo tudi prevzela.

Strokovni sodelavci bodo izbrani na način, da bo zagotovljeno vsebinsko pokritje vseh študijskih vsebin, ki jih razvija UP.

Med 8. in 11. novembrom so nas v okviru bilateralnega projekta “Primerjalna analiza prostorskega razvoja trajnostnega turizma v zavarovanih območjih Bosne in Hercegovine in Slovenije” ponovno obiskali kolegi geografi iz Naravno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu (Prirodno-matematički fakultet, Univerzitet u Sarajevu) in Univerze v Vzhodnem Sarajevu (Univerzitet u Istočnom Sarajevu). Bilateralni projekt na strani UP vodita in koordinirata UP FTŠ Turistica in UP FHŠ.

Skupaj smo raziskovali izzive in primere dobrih praks, s katerimi se soočajo upravljalci izbranih zavarovanih območij v Sloveniji. Obiskali smo Notranjski regijski park, kjer so pred kratkim odprli nov interaktivni center za obiskovalce, Krajinski park Strunjan, kjer trenutno dokončujejo rekonstrukcijo zunanjih varovalnih nasipov, ter Arheološki park Simonov zaliv, s katerim upravlja naša fakulteta. Na podeželskem območju Istre ob robu zavarovanega območja Natura 2000 smo doživeli tudi gostoljuben sprejem pri Barbari in Predragu Panger Jevtić, ki sta v vasi Podpeč osnovala Guesthouse Kamniti rob in nam predstavila svoje izkušnje ukvarjanja s turistično dejavnostjo.

Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget iz UP FHŠ je bila imenovana za članico stalne strokovne komisije za nesnovno kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Asist. mag. Tim Mavrič, zaposlen pri UP FHŠ ter UP FAMNIT ter InnoRenew CoE, je postal član stalne strokovne komisije za nepremično kulturno dediščino. Znanja s področja dediščine sodelavcev in sodelavk UP FHŠ so prepoznana tako na nacionalni ravni kot mednarodni ravni, zaradi česar je UP FHŠ pridobila tudi UNESCO katedro za interpretacijo in izobraževanja za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini.

                                         izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget                          asist. mag. Tim Mavrič

"Razdalja med njeno matično državo in terensko raziskovalnim prostorom ni bila ovira, da si ne bi nabrala bogatih terenskih izkušenj ter delovala tako v različnih državah Južne Amerike kot doma," beremo v utemeljitvi nagrade, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo.

Murkovo nagrado, listino in priznanja za leto 2022 so podelili v petek 11. 11.2022 v Posavskem muzeju Brežice. Murkovi priznanji sta prejeli Ana Vrtovec Beno za sodelovanje pri revitalizaciji Salona Ozbič v Postojni in projektna skupina, ki jo sestavljajo Srečko Ocvirk, Mojca Sešlar in Lidija Udovč z Občine Sevnica, Božena Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Stanka Glogovič, Aleš Vene in Nives Slemenšek iz Posavskega muzeja Brežice, za revitalizacijo brivsko-frizerskega salona Kreutz v Sevnici.

Murkovo listino je prejela Anuša Babuder za dosežke in širše študentsko udejstvovanje na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dobitnica Murkove nagrade za znanstvene dosežke Marija Mojca Terčelj je diplomirala iz etnologije in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter doktorirala na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na isti fakulteti. Je redna sodelavka Inštituta za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije UP, kot raziskovalka pa sodeluje tudi z inštituti v tujini. Pred tem je delovala na Upravi RS za kulturno dediščino in v Slovenskem etnološkem muzeju.

Raziskuje področja kozmologije in religije ter socialnih politik in človekovih pravic staroselskega prebivalstva. Leta 2019 je bila kot največja slovenska poznavalka življenja staroselske kulture v Južni Ameriki glavna izvajalka projekta Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki. Sodelovala je pri pripravi mednarodno odmevne razstave La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju. Za svoje delo je prejela najprestižnejšo muzejsko nagrado ICOM Slovenija, ki jo podeljuje Mednarodni muzejski svet.

Slovensko etnološko društvo združuje etnologe in kulturne antropologe že od leta 1975. Od leta 1986 društvo tudi podeljuje stanovske nagrade, ki so poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti Matiji Murku (1861–1952).

Murko je deloval na številnih področjih, etnologi in kulturni antropologi pa ga opredeljujejo kot utemeljitelja etnologije kot znanosti in utemeljitelja treh področij zanimanja: duhovna, materialna in družbena kultura. Le-te se v različnih oblikah, z razvijajočimi metodološkimi pristopi ter skozi dosežke in poglede strokovnjakov in znanstvenikov prepletajo že več kot stoletje.

doc. dr. Marija Mojca Trčelj                                                                                       doc. dr. Marija Mojca Trčelja in lanskoletna dobitnico Murkove nagrade 2021, Irene Rožman Pišek

V petek 11. 11. 2022 je prof. dr. Nives Zudič Antonič prejela visoko odlikovanje Republike Italije Ordine della Stella d’Italia (red zvezde Italije), častni naziv cavaliere (vitez). 

Nagrado je prejela, ker je kot pripadnica italijanske skupnosti v Sloveniji, aktivno sodelovala v institucijah italijanske skupnosti v Sloveniji, dolga leta posvetila promociji prijateljskih odnosov med Slovenci in Italijani na dvojezičnem območju, promociji italijanskega jezika in tkala vezi sodelovanja z Italijo. S svojim izvirnim znanstvenim delom je ponesla v svet književnike, ki so v Istri pisali v materinščini, italijanskem jeziku, in pripomogla k izobraževanju pedagoškega kadra, ki bo nadaljeval njeno delo.

Odlikovanje ji je podelil veleposlanik Republike Italije v Sloveniji, gospod Carlo Campanile.

Prof. dr. Nives Zudič Antonič je zaposlena na UP Fakulteti za humanistične študije, njeno pedagoško in raziskovalno delo zajema italijansko književnost, medkulturno sporazumevanje ter didaktiko književnosti italijanskega jezika, s poudarkom na poučevanju sodobnih učnih tehnik, razvijanju učnih strategij in spodbujanju motivacije pri obravnavanju in interpretaciji književnih besedil.

Iskrene čestitke!

Avtorica fotografij: Mirella Baruca, UP

V letu 2021 je Zveza slovenskih geografov praznovala 100 letnico delovanja in ob tej priložnosti ji je, na predlog Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter treh oddelkov za geografijo Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor podelil Red za zasluge. Slovesnost ob vročitvi odlikovanja je potekala v predsedniški palači 9. novembra 2022.

Zveza geografov Slovenije je stanovska organizacija, ki z izdajanjem Geografskega vestnika, Geografskega obzornika in monografij geografskih zborovanj širi geografsko znanje, povezuje geografska društva ter mnenja geografov predstavlja javnostim. Prejeto državno odlikovanje je potrdilo njeno vlogo pri uveljavljanju geografskih znanj in njen prispevek v družbi.

S strani UP FHŠ se je prireditve udeležila doc. dr. Valentina Brečko Grubar, dolgoletna sodelavka Oddelka za geografijo UP FHŠ, ki je sodeloval pri pobudi za odlikovanje.

Več informacij in slik je TUKAJ.

Vabljeni, da se nam pridružite na prihajajočih spletnih informativnih dogodkih v novembru 2022!

Na spletnih informativnih dnevih boste lahko iz prve roke pridobili koristne informacije o študiju in življenju v Sloveniji.

14. 11. 2022 - v slovenščini za Slovence v tujini / 14.00

15. 11. 2022 - v srbskem/hrvaškem/bosanskem jeziku / 14.00

21. 11. 2022 - v srbskem/hrvaškem/bosanskem jeziku / 14.00

> Prijava: https://bit.ly/3NxOI3t  

V srcu starega mestnega jedra Kopra, jugozahodno za Pretorsko palačo, se nahaja prostran odprti prostor, ki danes nima uradnega imena. Poznamo ga kot »parkirišče za FHŠ-jem« ali »trg pri Atriju«, »Garibaldijev trg«, »Giardinetto«… Imena odsevajo njegove številne rabe, vloge in spremembe.  
Trg bo kmalu doživel prenovo. Da bi ta lahko bila čim bolj uglašena s prebivalci mesta, vas vabimo, da delite svoje spomine in vtise – tako da pošljete bodisi fotografije iz preteklosti in/ali zapišete svoje spomine bodisi da pošljete slike ali zapise o podobi trga danes v trenutkih, ko vam je tam dobro. Vaše slike, spomini in vtisi bodo sproti vneseni v video-projekcijo na razstavi. 
 
Vabljeni na ogled razstave in k sodelovanju! 

Svoje slike in/ali zapise pošljite na spomini.ricordi.kp@gmail.com. 

Razstava je organizirana v okviru projekta Potencial etnografskih metod v konservatorstvu stavbne dediščine v spornih krajih, primer severne Istre (nosilka doc. dr. Neža Čebron Lipovec, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (šifra projekta ARRS Z6-3226). 

Mostra LA PIAZZETTA DIETRO L'ANGOLO, 9 - 29 novembre 2022, Loggia vecchia, Capodistria

Nel cuore del centro storico di Capodistria, a sud-ovest del Palazzo Pretorio, si trova un vasto spiazzo, che oggi non ha un nome ufficiale. È conosciuto con varie denominazioni: "parcheggio dietro la facoltà", "la piazza accanto all'Atrij", "piazza Garibaldi", "Giardinetto" … Le numerose denominazioni riflettono i suoi vari usi, ruoli e trasformazioni.

A breve, la piazza sarà oggetto di ristrutturazione. Affinché essa si svolga in sintonia con i residenti della città, vi invitiamo a condividere i vostri ricordi e le vostre impressioni - inviando foto del passato e/o annotando i vostri ricordi, oppure inviando foto o note sull'immagine della piazza oggi nei momenti in cui vi ci trovate bene. Le vostre immagini, i ricordi e le impressioni verranno gradualmente inserite nella video-proiezione nell’ambito della mostra.

Vi invitiamo a visitare la mostra e a collaborare! Inviateci le vostre immagini e/o le vostre impressioni all’indirizzo spomini.ricordi.kp@gmail.com .

La mostra è allestita nell‘ambito del progetto Il potenziale dei metodi etnografici nella conservazione del patrimonio edile in luoghi contesi, il caso dell‘Istria settentrionale (ricercatrice dott.ssa Neža Čebron Lipovec, Università del Litorale, Facoltà di studi umanistici), finanziato dall‘Agenzia pubblica per attività di ricerca (codice del progetto ARRS Z6-3226).

Z veliko radostjo in ponosom pozdravljamo novico, da je bila za ustavno sodnico izvoljena dr. Neža Kogovšek Šalomon, doktorica pravnih znanosti, raziskovalka in predavateljica s področja prava na UP FHŠ. 

Gospe Neži Kogovšek Šalamon iskreno čestitamo ob izvolitvi.

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA KANDIDATURE DOC. DR. NEŽE KOGOVŠEK ŠALAMON ZA USTAVNO SODNICO

Doc. dr. Neža Kogovšek Šalamon (roj. 1978) je priznana raziskovalka na področju pravnih znanosti, višja znanstvena sodelavka, predavateljica in docentka za področje prava. Pri svojem delu sledi vrednotam strokovnosti, delavnosti, vestnosti, natančnosti in učinkovitosti. Njeno delo je posvečeno zavzemanju za varstvo človekovih pravic ter pravne in socialne države. Po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2002 je kot štipendistka ameriškega zunanjega ministrstva leta 2004 magistrirala na Pravni fakulteti Univerze Notre Dame v ZDA. Leta 2006 je po opravljenem sodniškem pripravništvu opravila pravniški državni izpit. Leta 2008 je vpisala doktorski študij, leta 2011 pa je doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno delo je izrazito interdisciplinarno in osredotočeno na identifikacijo pomanjkljivosti pravnega normiranja, konfliktov pravnih norm in na pravilnost implementacije pravnih predpisov v praksi. Primarno se ukvarja z različnimi vidiki upravnega prava (glej npr. monografijo »Upravno pravo, ranljive skupine in človekove pravice«), njeno delo pa se prepleta s prvinami ustavnega, mednarodnega, evropskega, delovnega, socialnega, kazenskega in družinskega prava, kar se odraža v njenih številnih objavah in nastopih (v sistemu Cobiss ima zabeleženih 353 bibliografskih enot). S področja ustavnega prava je to npr. so-uredništvo in so-avtorstvo zbornika »Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju«. Na področju kazenskega prava je objavila članke s področja pregona sovražnega govora, varstva načela enakosti v kazenskih postopkih, varstva procesnih pravic obdolžencev v kazenskih postopkih in evropskega naloga za prijetje in predajo. Sodelovala je pri pripravi »Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika« in izdelala analizo prenosa direktive o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red. O njenem poznavanju evropskega prava priča vrsta objav na področju svobode gibanja, migracijske ureditve in varstva pred diskriminacijo na ravni Evropske unije. O poznavanju delovnega, socialnega in družinskega prava pa pričajo objave s področja varstva socialnih pravic priseljencev, istospolnih partnerjev in pa objave s področja partnerskega prava in položaja otrok.

Vsebinsko se je v okviru navedenih pravnih disciplin posvečala tematskim študijam temeljih ustavnih, človekovih pravic, migracijskega in begunskega prava, državljanstva in apatridnosti, varstva pred diskriminacijo, študijam svobode izražanja, sovražnega govora in zločinov iz sovraštva ter procesnim pravicam v upravnem postopku (npr. soavtorstvo članka »Učinkovita interpretacija načela varstva pravic strank v upravnem postopku«). Ukvarja se s temeljnimi ustavnimi načeli, zlasti načelom pravne države ter legalitetnim načelom (načelom zakonitosti), z referendumom kot načinom izražanja pravice do sodelovanja posameznikov pri upravljanju javnih zadev (npr. članek o referendumih glede pravic istospolnih partnerjev in poglavje v doktorski disertaciji na temo pravic manjšin v kontekstu referenduma), s skladnostjo nacionalnih predpisov z mednarodnimi konvencijami in s spremljanjem sodne prakse mednarodnih sodišč (npr. članek o disparitetnem učinku posredne diskriminacije v pravu Evropske unije in Sveta Evrope ter v slovenski sodni praksi ali članek o pravicah istospolno usmerjenih oseb in njihovih otrok v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije).  

Skupni imenovalec njenega opusa je osredotočenost na pravni položaj ranljivih, marginaliziranih in drugih manjšinskih skupin oziroma posameznikov v razmerju do države in do drugih nosilcev politične, družbene in ekonomske moči. S skrbjo za pravice posameznika se je srečala že med dodiplomskim študijem, ko se je pridružila pravni kliniki za pravo tujcev in beguncev, ter v času prve zaposlitve kot pravna svetovalka in izvajalka brezplačne pravne pomoči za ranljive skupine. Med drugim je preučevala položaj oseb z invalidnostmi (npr. prek priprave poročil za Evropsko komisijo o pravnih predpisih na področju ukrepov s področja invalidnosti), otrok (npr. študija o pravnem položaju otrok z invalidnostmi za Evropski parlament), zaprtih oseb (ko je v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic za namen izvrševanja Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju obiskovala prostore za osebe, ki jim je odvzeta prostost), beguncev in priseljencev (npr. avtorstvo celovite monografije o migracijskem pravu v Sloveniji ter uredništvo mednarodnega zbornika o kriminalizaciji migracij), izbrisanih prebivalcev (npr. monografija »Izbris in (ne)ustavna demokracija«) in pripadnikov LGBTI skupnosti. Ukvarjala se je tudi z analizami presečnosti identitet, ki ljudi prek konfliktnih pravnih norm nacionalnega, evropskega oziroma mednarodnega prava postavljajo v specifične in zahtevne pravne položaje, ki potrebujejo pravno normiranje. O tem priča npr. soavtorstvo študije za Evropsko komisijo o pravnih ovirah, s katerimi se srečujejo pripadniki LGBT skupnosti v čezmejnih situacijah znotraj Evropske unije, ali pa avtorstvo poglavja v mednarodnem zborniku na temo priseljencev ali prosilcev za mednarodno zaščito, ki so hkrati tudi del LGBT skupnosti. Njena dela je objavila vrsta priznanih domačih in mednarodnih založb in revij, kot so Uradni list, GV založba, Časopis za kritiko znanosti, Dve Domovini, Delavci in delodajalci, Pravnik, Javna uprava, Teorija in praksa, Pravosodni bilten, Lex Localis, Maastricht journal of European and comparative law, Southeastern Europe, Brill, International Migration, Kluwer Law International, Hart Publishing, Springer, Intersentia in Cambridge Scholars Publishing. V svojih delih in pri svojem delovanju v praksi izkazuje zmožnost naslavljanja najzahtevnejših pravnih vprašanj prek dobrega poznavanja nacionalnega pravnega sistema kot tudi prek uporabe primerjalnopravnih virov. 

Mednarodne objave je dosegla v okviru svojih mednarodnih delovnih izkušenj in delovanja v mednarodnem prostoru. Po končanem študiju v ZDA je leta 2004 opravljala šestmesečno prakso pri Human Rights Watch v New Yorku, kjer se je ukvarjala s spremljanjem sojenj za vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti pred mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Od leta 2018 je na podlagi imenovanja s strani Vlade Republike Slovenije dejavna kot članica Evropske mreže za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope (ECRI), v katero je bila leta 2022 imenovana tudi za drugi mandat (2023-27). Od leta 2008 je članica Evropske mreže pravnih strokovnjakov za področje nediskriminacije, ki za Evropsko komisijo pripravlja poročila o nacionalnih predpisih in sodni praksi na področju varstva pred diskriminacijo. Poleg tega je dolgoletna članica več mednarodnih strokovnih združenj pravnikov (npr. akademske mreže Odysseus za pravo beguncev in tujcev, mreže ECSOL za pravo na področju spolne usmerjenosti in mreže CINETS, ki preučuje kriminalizacijo migracij). Dejavna je v mednarodni akademski in raziskovalni sferi, kar izkazuje s številnimi udeležbami na konferencah na tujih univerzah, na primer v Bristolu, Marylandu, Nagoyi, Toulousu, Madridu, Lundu, Bruslju, Hamburgu in drugod po Sloveniji in Evropi. Kot raziskovalka (z nazivom višja znanstvena sodelavka od leta 2016) je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih v mednarodnih skupinah raziskovalcev na univerzah in inštitutih v Gradcu, Padovi, Trentu, Bruslju, Budimpešti, Varšavi in Bratislavi. Je članica International Law Association, prek katerega je dejavna tudi v dveh mednarodnih ILA odborih – za človekove pravice v času izrednih razmer in za migracije ter mednarodno pravo. 

Kandidatka ima poleg strokovnih in raziskovalnih tudi bogate vodstvene izkušnje. Šest let je bila direktorica zasebnega raziskovalnega zavoda (Mirovni inštitut – Inštitut za družbene in politične študije) s skoraj 20 zaposlenimi, ki izvaja od 40-50 raziskovalnih in akcijskih projektov letno. Poleg tega je bila tudi sama vodja prestižnih uspešno zaključenih raziskovalnih projektov, kot sta podoktorski raziskovalnih projekt »Temeljne pravice državljanov in tujcev v Evropski uniji« in temeljni raziskovalni projekt »Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom«, ki ju je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Vodila je tudi FRANET raziskovalno skupino, ki pripravlja poročila za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice. Zadnja štiri leta se je posvetila pravu v praksi, saj vodi Oddelek za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo pri Zagovorniku načela enakosti, specializiranem samostojnem državnem organu. Odgovorna je za koordinacijo obravnave prijav diskriminacije po Zakonu o splošnem upravnem postopku in drugih predpisih, priprave ocen diskriminatornosti zakonov in drugih predpisov, priprave zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov ter sodelovanja Zagovornika v sodnih postopkih pred upravnim in civilnimi sodišči. Ob tem ohranja tudi dopolnilno zaposlitev kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu.       

Poleg izvajanja znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela v praksi tudi redno predava. Je docentka in nosilka predmeta Medijsko pravo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pogosto predava zaposlenim v pravosodnem sistemu v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje ter v okviru različnih izobraževalnih dogodkov tudi mnogim drugim javnostim doma in v tujini. Kot gostujoča predavateljica je predavala na številnih slovenskih in tujih univerzah in fakultetah (Pravna fakulteta, Fakulteta za upravo, Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, ter na univerzah v tujini – King's College London, Leiden, Bologna in Palermo, kjer je bila leta 2016 tudi gostujoča raziskovalka). Ob tem prevzema tudi mentorstva študentov pri pisanju zaključnih nalog.  

Ves čas svoje profesionalne poti je bila javno angažirana v strokovnih razpravah kot gostja okroglih številnih miz o sodobnih družbenih izzivih in njihovem pravnem urejanju. Imela je intervjuje v vseh večjih slovenskih in več tujih medijih. Izbrana je bila med najvplivnejše pravnike leta 2016 in med 40 mladih Evropskih voditeljev leta 2017.

Zapustil nas je Andrej Studen, bivši sodelavec Oddelka za zgodovino UP FHŠ, navdihujoč predavatelj in izviren raziskovalec, ki sodi med utemeljitelje sodobnih smeri socialne zgodovine v Sloveniji. Pogrešali ga bomo kot iskrivo osebnost in pronicljivega avtorja.

Svojcem in kolegom na Inštitutu za novejšo zgodovino izrekamo iskreno sožalje.

7. 11. 2022

Volilna komisija za izvedbo volitev v Študentski svet UP FHŠ je dne 7. 11. 2022 pregledala prispele kandidature. Na razpis je prispelo premalo kandidatur, zato se razpis ponovi. Ponovljeni razpis bo objavljen v kratkem.

Poročilo volilne komisije (PRIPONKA).

26. 10. 2022

Objavljamo ponovljeni razpis za volitve v Študentski svet UP FHŠ 2022/2023.

Rok za oddajo kandidature je od 26. oktobra do vključno 3. novembra 2022. 

Volitve bodo v sredo, 16. novembra 2022, v Avli UP FHŠ, Titov trg 5, Koper.  

Celoten razpis je objavljen (priponka).

Vloga za oddajo kandidature je na voljo (priponka). Že oddane kandidature veljajo tudi za ponovljeni razpis.

Vabljeni k sodelovanju!

24. 10. 2022

Volilna komisija za izvedbo volitev v Študentski svet UP FHŠ je dne 24. 10. 2022 pregledala prispele kandidature. Na razpis je prispelo premalo kandidatur, zato se razpis ponovi. Ponovljeni razpis bo objavljen v kratkem.

Poročilo volilne komisije (PRIPONKA).

UNESCO katedra za trajnostno upravljanje z zaščitenimi območji Avstrijske Koroške (UNESCO Chair for the Sustainable Management of Conservation Areas, MCA) vabi na predavanje prof. dr. Irene Lazar, vodje UNESCO katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini in dekanje UP FHŠ, ki bo v sredo 9. novembra od 12.30 – 13.00 ure na spodnji povezavi:

Zoom Meeting: https://zoom.us/j/3176077262?pwd=Rno2ZGFLUHNESVNkZTlTS09OSEovQT09&from=addon

Vabljeni!  

V nedeljo, 6. novembra 2022, ob 11. uri boste imeli priložnosti prisluhniti prof. dr. Ireni Lazar, dekanji Fakultete za humanistične študije Univerze ter izjemni arheologinji in specialistki za antično steklo.

Predavanje z naslovom “O oljenki z upodobitvijo steklopihača in antičnem steklu” bo potekalo v skopu prireditve Muzejska matineja v palači Belgramoni Tacco.

Na predavanju o rimski oljenki z upodobitvijo steklarske peči in steklopihačev, ki je bila najdena v grobu v bližini Školaric pri Kopru, se bomo sprehodili skozi razvoj steklarske obrti in povedali, zakaj je predstavljena oljenka tako izjemnega pomena, tudi v svetovnem merilu.

Povezava do predavanja: https://teams.microsoft.com/l/meetup-join/19%3ameeting_Yjk0M2I3NjktZGM5Ny00ZDljLWI5MzctN2Q3MzkwZTYxYjYw%40thread.v2/0?context=%7b%22Tid%22%3a%228067e741-c2a7-410d-bd01-321bae9bb57e%22%2c%22Oid%22%3a%22ef305b98-c39a-425b-91b8-f501fbf32fcc%22%7d

Opomba: Videokonferenca bo potekala preko brezplačne aplikacije Microsoft Teams.

Vljudno vabljeni!

Oddelek za geografijo UP FHŠ vas v torek, 8. novembra 2022, ob 18.00 uri v okviru Geografskega večera vabi na predavanje Franca Malečkarja z naslovom »KDO SO ZADNJI GEOGRAFI NA TEM PLANETU«.

Franc Malečkar je upokojen inštruktor praktičnih vsebin v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer je bil zadolžen za izvedbo dejavnosti na krasu, in član Jamarskega društva Dimnice iz Kopra z več kot pol stoletnimi izkušnjami odkrivanja podzemlja. Predstavil bo delo jamarjev, ki jih pojmuje kot zadnje geografe v prvotnem pomenu besede, torej kot opisovalce novega prostora. S posnetki in demonstracijo opreme in njene rabe bo udeležence tudi povabil na jamarski tečaj, ki ga organizirajo v omenjenem koprskem društvu. Udeležence predavanja vabi tudi na brezplačen ogled jame Dimnice, ki bo v nedeljo, 13. novembra 2022. Več podrobnosti boste lahko izvedeli na Geografskem večeru.

Vljudno vabljeni!

Lokacija: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, predavalnica Maestral 3, Titov trg 5, Koper.

26. 10. 2022

Prvi geografski večer v letošnjem nizu je bil izjemno dobro obiskan. Prof. dr. Anton Gosar je 40 zbranim udeležencem v predavalnici in preko ZOOM povezave predstavil svoj pogled na križarjenja, na eno najhitreje se vzpenjajočih segmentov turističnega gospodarstva v zadnjih 20. letih.

Posnetek predavanja je na voljo na POVEZAVI.   

14. 10. 2022

Oddelek za geografijo UP FHŠ vas v torek, 25. oktobra 2022, ob 18.00 uri, v okviru Geografskega večera vabi na predavanje prof. dr. Antona Gosarja z naslovom »KRIŽARJENJA SKOZI OČI GEOGRAFA«.

V predavanju se bomo sprehodili skozi zgodovino užitkarskih potovanj z ladjami in se posvetili križarjenju kot najhitreje vzpenjajočem se segmentu turističnega gospodarstva v zadnjih 20. letih. Pred pandemijo se je teh potovanj udeležilo skoraj 30 milijonov potnikov. Ladjarji so leta 2019 z njimi ustvarili 154 milijard dobička, povprečna poraba potnikov v izhodiščnih/končnih pristaniščih pa je presegla 380,00 dolarjev po potniku. Nekatere destinacije so življenjsko odvisne od tovrstne turistične ponudbe. Vzrok za uspeh križarjenj je potrebno iskati v prestižni opremi in udobju ter sprostitvenem programu na skupno 323 tovrstnih ladjah, kakor tudi v privlačnosti 2.219 pristanišč z zaledjem. Predavatelj se je seznanjal s prestižnimi prekooceanskimi ladjami in nekaterimi ladjami za križarjenje ter morskimi potmi, ki so pogosto sledile potem zgodnjih raziskovalcev. Povzel bo izkušnje iz teh potovanj. Geografova radovednost je pretežno usmerjena k naravi in kulturi pokrajine ob ladijskih trasah, v pristaniščih ter v zaledju; manj pozornosti posveča zapeljivim ponudbam ladjarjev na ladjah. Hkrati zahteva geografova ekološka ozaveščenost tudi premislek o obremenitvi okolja, ki ga v tem segmentu turističnega gospodarstva ustvarjajo ladje za križarjenje in njihovi potniki.

Predavanje bo potekalo v hibridni obliki.

Lokacija: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, predavalnica Maestral 3, Titov trg 5, Koper.

Zoom povezava: https://upr-si.zoom.us/j/87948622817

Meeting ID: 879 4862 2817

Vljudno vabljeni!

Cankarjev dom v Ljubljani v sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo napoveduje cikel predavanj: Narava v religiji in kozmologiji.

Zaradi perečih klimatskih sprememb cikel obnavlja klasično religiološko, antropološko in filozofsko tematiko: razmerje človek – narava oz. kulturno – naravno. Navkljub hitrim tehnološkim spremembam in digitalizaciji se bo morala sodobna humanistika vrniti k izvirnim vprašanjem: kaj je človek, koliko je udeležen v družbeni stvarnosti in koliko je le del narave. 

Povezovalka dogodkov bo doc. dr. Marija Mojca Terčelj.

Več informacij in celoten program je na voljo TUKAJ.

Vstopnice so brezplačne.

V četrtek, 20. 10. 2022, je v ljubljanskem Mestnem muzeju potekal mednarodni simpozij o svetovni dediščini 20. stoletja, v organizaciji Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, pod vodstvo Špele Spanžel. Dogodek je bil organiziran v okviru praznovanja 50. obletnice UNESCO-ve Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne in dediščine 1972 ter ob 150. obletnici Plečnikovega rojstva, namenjen pa je bil širši razpravi ob vpisu Plečnikove Ljubljane na seznam Svetovne dediščine. Na dogodku so sodelovali ugledni mednarodni voditelji ključnih institucij, ki usmerjajo ohranjanje svetovne dediščine (Alessandro Balsamo iz World Heritage Committee, Eugene Jo iz ICCROM, Gwenaelle Bourdin iz ICOMOS in drugi), osrednja tema srečanja je bila uporaba in razvoj orodij za presojo vplivov na dediščino (Heritage Impact Assessment - HIA), ki lahko ključno pripomorejo k skladnemu in trajnostnemu upravljanju kulturne dediščine, ne zgolj svetovne. Simpozija sta se udeležila tudi doc. dr. Neža Čebron Lipovec (UP FHŠ), v imenu UNESCO katedre o interpretaciji in izobraževanju za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini, ki domuje na UP FHŠ; ter asist. Tim Mavrič (FAMNIT/IAM). Oba sodelujeta v novopridobljenem velikem temeljnem raziskovalnem projekt ARRS (projekt HEI TRANSFORM - Dediščina za vključujočo trajnostno prebrazbo), ki se posveča trajnostni dediščini in tudi presoji vplivov nanjo.

Na družabnem delu srečanja so se nekateri udeleženci udeležili tudi očarljivega nočnega vodstva po Narodni univerzitetni knjižnici, Plečnikovi mojstrovini.

Celoten simpozij si je možno ogledati na: https://www.youtube.com/watch?v=2PBCL0wgaf0

Med 14. in 17.10. 2022 so v Trstu in Kopru potekali mednarodni študijski dnevi v okviru projekta "Med spominom in pozabo" /Beyond memory and oblivion, ki je del evropskega programa CERV: Državljani, Enakost, pravice, Vrednote. Dva dneva večdnevnega srečanja sta potekala na različnih lokacijah koprske občine (Bertoki, Marezige), kjer sta kot vabljeni predavateljici sodelovali tudi doc. dr. Neža Čebron Lipovec in izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ki sta v nedeljo 16.10. za skupino mednarodnih udeležencev izvedli dve predavanji o disonancah v dediščinskih ter spominskih diskurzih v Istri. V ponedeljek 17.10. pa je doc. dr. Neža Čebron Lipovec gostovala tudi na okrogli mizi, posvečeni izzivom ohranjanja krajev spomina na tragedije 2. svetovne vojne, posebej na fašistično nasilje, katerih najodličnejši primer je arhitektonski spomenika Edvarda Ravnikarja na mestu fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. Ostali gostje okrogle mize so bili Irena Joveva, slovenska evropska poslanka, arhitekt in predavatelj Rok Žnidaršič, predsednik ZZB Slovenije Marijan Križman ter Vesna Teršelič, direktorica centra za soočanje s preteklostjo Documenta, ki je spregovorila v imenu hrvaškega evropskega poslanca Predraga Matića.

Projekt Med spominom in pozabo je posvečen odpiranju širše razprave o evropskih politikah spominjanja in zgodovinskemu spominu malih narodov. Večdnevni istrsko-tržaški dogodek je organizirala raziskovalka Saša Petejan iz Zavoda APIS. Projekt Med spominom in pozabo: Kraji spomina iz časa 2. svetovne vojne je razvila Documenta (Hrvaška) z evropskimi partnerji: MMH Dachau in Univerzo v Regensburgu (obe Nemčija), Associazione 4704 in Topografia per la storia (obe Italija), Socialna akademija in Zavod APIS (obe Slovenija).

Aristotel: »Ne razpravljamo zato, da bi ugotovili, kaj je vrlina, ampak da bi postali dobri.«

Kako dobro preživeti svoje življenje, je eno najstarejših vprašanj, s katerim se človeške skupnosti in posamezniki bržkone ukvarjajo že od nekdaj. In prav to vprašanje je tudi v središču Nikomahove etike, ki jo je pred več kot dva tisoč tristo leti napisal znameniti antični filozof Aristotel, slovenski prevod pa so nedavno ponatisnili pri Slovenski Matici. O tem, na kakšen način Aristotel razmišlja o dobrem in krepostnem življenju ter koliko so uvidi, ki nam jih ponuja, vredni upoštevanja tudi v današnjem, zgodovinsko povsem drugačnem času, je v Kulturnem fokusu spregovoril filozof in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Primož Turk. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Oddaja je bila na sporedu v petek, 14. 10. ob 20.00. Prisluhnete ji lahko tudi TUKAJ.

doc. dr. Primož Turk

V soboto, 8. oktobra 2022, se je v Obmorskem parku Žusterna odvijal že drugi ŠtartUP - družabno-športni dogodek, namenjen dobrodošlici vsem študentkam in študentom Univerze na Primorskem.   

Dogodek je namenjen spoznavanju bruck in brucev s starejšimi študenti in medsebojnim spoznavanjem, bolj osebnemu pristopu do študentov, saj so jim prisotne strokovne kontaktne službe, ki so v stiku s študenti skozi celoten študij (mednarodne službe, referati) predstavile vsebine, ki jim bodo pomagale pri študiju. Nenazadnje se je dogodka udeležilo tudi pedagoško osebje, tako so lahko navezali osebne stike, ki so zaradi manjših skupin, prednost študija na Univerzi na Primorskem.  

Nataša, vodja mednarodne pisarne na Turistici, je povedala, da se ji zdijo taki dogodki "odlična priložnost za povezovanje in spoznavanje študentov in zaposlenih in to ne le znotraj posameznih članic, ampak na ravni celotne univerze. Predvsem pa prek socialnih, športnih in družabnih iger na zanimiv in zabaven način spoznati možnosti vključevanja v dejavnosti univerze in njenih članic ter v obštudijske dejavnosti, ki jih ponujajo razna društva. Toliko bolj je to pomembno in potrebno po zadnjih dveh letih pandemije, ko smo se že skoraj navadili na to razdaljo. Upamo in želimo si, da bo to leto končno drugačno in se bomo vrnili v stare tirnice, ko so taki dogodki bili redno na sporedu." 

Doc. dr. Mike Burnard, koordinator programa Podatkovne znanosti na UP FAMNIT poudarja, da je  “dogodek ŠtartUP tudi priložnost za profesorje in asistente, da spoznajo svoje študente in okrepijo vezi med sodelavci iz članic.” 

Ob pedagoških članicah in inštitutu UP, so se predstavili tudi centri in enote univerze, ki so namenjeni tudi sodelovanju s širšo skupnostjo in povezovanjem vsebin univerze z okoljem.  

UP Inštitut Andrej Marušič (IAM) je predstavil akcijo “Prekolesarimo svet” (Cycle Around The Globe), katere cilj je prekolesariti obseg Zemlje in s tem, ozaveščati o prevenciji samomora ter tako na dogodku nabral kar 200 km za namen akcije in udeležence poučil o znakih in načinih prepoznavanja stiske.

Letošnja novost je bilo vabilo lokalnim društvom in organizacijam, da se na dogodku predstavijo  - tako dobijo priložnost predstavitve aktivnosti, nabor novih članov ali pa novih obiskovalcev. Izjemno veseli smo, da je več kot 20 lokalnih društev in organizacij prepoznalo dogodek kot priložnost za predstavljanje študentom in prepoznalo doprinos, ki ga ima študentska populacija v obmorskim mestih. Lep odziv smo prejeli tudi od lokalnih podjetij, ki so donirala darila za srečelov.  

Stojnice so bile sicer ponujene s simbolično kotizacijo, ki pa je bila v celoti in neposredno nakazana društvu Palčica Pomagalčica, tako je imel dogodek tudi humanitarno noto.  

Letos je več kot 400 študentk in študentov obiskalo dogodek, sprejelo pa jih je več kot 100 zaposlenih in predstavnikov društev, tako je bila dobrodošlica resnično množična in je obogatila dogajanje v novem Obmorskem parku Žusterna.   

Študentka Naja iz UP FTŠ Turistica je izpostavila "dogodek mi je zares všeč, ogromno je dogajanja, veliko je novih stvari s katerimi sem se seznanila”. Lana iz UP PEF je pohvalila, "... zelo dobra organizacijo dogodka ter vse pripravljene aktivnosti točk na katerih smo nabirali žige za sodelovanje v Srečelovu UP". 

Katja Kosem, predsednica Študentskega sveta UP FTŠ in podpredsednica Študentskega sveta UP se je na dogodku aktivno pridružila stojnici UP FTŠ, ki je za študente oblikovala informativen in zabaven kviz o turizmu, da preverijo brucke in bruce, kaj so se naučili na uvodnih dnevih. “Pripravili smo tudi igro, kjer moraš v eni minuti spakirati kovček skupaj z kartončkom kjer navedeš svojo sanjsko destinacijo in kaj “ne-materialnega” bi s s sabo vzel na to destinacijo. Je aktivnost, ki je privabila največ študentov”.  

Vsem študentkam in študentom želimo uspešen začetek, potek in zaključek študijskega leta 22/23! 

Oddelek za italijanistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prireja v petek, 14. oktobra 2022, v okviru 22. tedna italijanskega jezika v svetu prireditev: Italijanščina in mladi. Kako prosim? Ti ne sledim – L’italiano e i giovani. Come scusa? Non ti follow.

Dogodek se bo začel s pogovorom, v katerem bosta pisatelj Marco Mancassola in profesorica Nives Zudič Antonič razpravljala o letošnji temi Tedna italijanskega jezika v svetu, nato pa bo dr. Mojca Cerkvenik v dialogu z Marcom Mancassolo predstavila film Sicilijanska zgodba o duhovih – Sicilian Ghost Story (IT-FR-CH, 2017), ki sta ga napisala in režirala Fabio Grassadonia in Antonio Piazza ter je nastal po pisateljevi kratki zgodbi z naslovom Un cavaliere bianco iz zbirke Non saremo confusi per sempre. Dogodek se bo zaključil s projekcijo filma.

Dogodek organizirajo v sodelovanju z Generalnim konzulatom republike Italije v Kopru in Italijanskim inštitutom za kulturo Ljubljana.

Vabilo in program.

VABILO

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi na predavanje Joea Valenčiča z naslovom Slovenci v glasbi ZDA. Predavanje bo v prostorih fakultete v ponedeljek, 10. oktobra 2022, ob 14.00 v predavalnici Maestral 2.

Joe Valenčič je sin slovenskih priseljencev v ZDA. Doma je iz Cevelanda v zvezni državi OHIO, ameriškega mesta z najštevilnejšo slovensko priseljensko skupnostjo. Je raziskovalec in izjemen poznavalec zgodovine, glasbene in filmske umetnosti, pa tudi načina življenja in kulture slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Severni Ameriki.

Valenčič je filmski ustvarjalec, predavatelj, organizator in voditelj kulturnih dogodkov ter radijskih oddaj v ZDA, v Sloveniji pa je znan kot glas ameriških Slovencev. Joe je ustanovitelj narodnega muzeja Dvorane slavnih Clevelandske polke, predsednik Clevelandske zveze društev Slovenske Narodne Podporne Jednote/SNPJ, ter zastopnik Slovencev v Združenih državah Amerike pri Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Za zasluge pri predstavljanju slovenske skupnosti na številnih področjih in prispevka pri ovrednotenju multikulturne podobe njegovega rodnega mesta, je bil julija 2022 sprejet v Dvorano mednarodno slavnih mesta Clevelanda.

Joe Valenčič

Letošnjo nagrado Cerm 2022 za najboljše doktorsko delo Centra za raziskovanje manjšin (CERM) Univerze v Insubriji je prejela Dr. Lara Sorgo za delo z naslovom "Literarne perspektive o identiteti in pripadnosti: kritična analiza nekaterih primerov iz italijanske književnosti v Istri". Delo je pripravila pod mentorstvo prof. Nives Zudič Antonič.

Letošnja Cermova nagrada je namenjena najboljši doktorski disertaciji, ki je bila obravnavana med 1. januarjem 2021 in 30. aprilom 2022 in se nanaša na teme, povezane z manjšinskimi skupnostmi. Dr. Lara Sorgo je januarja 2022 zagovarjala doktorsko disertacijo v okviru doktorskega študijskega programa Jezik in medkulturnost Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Nagrada vključuje objavo monografske publikacije, ki izhaja iz doktorske disertacije, predvidoma do leta 2023, v seriji "Quaderni del CERM" pri založbi Ledizioni v Milanu, potem ko jo je ocenil izbirni odbor.

Izbirno komisijo so sestavljali član znanstvenega sveta serije, član znanstvenega sveta Raziskovalnega centra za manjšine in zunanji ocenjevalec, izbran s seznama recenzentov, da bi zagotovili pluralnost kulturnih in znanstvenih kompetenc ter preprečili navzkrižje interesov s kandidati za nagrado.

Quest’anno il Premio Cerm 2022 per la miglior tesi di dottorato del Centro di Ricerca sulle Minoranze (CERM) dell’Università degli Studi dell’Insubria è stato vinto dalla Dott.ssa Lara Sorgo per la tesi “Prospettive letterarie su identità e appartenenza: analisi critica di alcuni casi di studio della letteratura italiana dell’Istria”, relatrice la prof.ssa Nives Zudič Antonič.

Il Premio Cerm di quest’anno prendeva in considerazione la miglior tesi di dottorato, discussa tra il 1° gennaio 2021 e il 30 aprile 2022, su temi inerenti le comunità minoritarie.

La dott.ssa Lara Sorgo ha infatti difeso la tesi di dottorato nel gennaio del 2022, nell’ambito del Corso di Dottorato di ricerca in Lingua ed Intercultura della Facoltà di Studi Umanistici dell’Università del Litorale.

Il premio consiste nella pubblicazione, indicativamente entro l’anno 2023, all’interno della Collana “Quaderni del CERM” per i tipi di Ledizioni di Milano, di un volume monografico originato dalla tesi di dottorato, dopo la valutazione di merito compiuta dalla Commissione giudicatrice.

La Commissione giudicatrice era composta da un membro del Consiglio Scientifico della Collana, un membro del Consiglio Scientifico del Centro di Ricerca sulle Minoranze, e un valutatore esterno, scelto in un elenco di referees, per garantire pluralità di competenze culturali e scientifiche e impedire eventuali conflitti di interesse con i candidati al Premio.

Red. prof. dr. Nives Zudič Antonič in Dr. Lara Sorgo

ŠtartUP – spoznavni dogodek za vse študente UP se bo odvil v soboto, 8. oktobra 2022, od 9. ure dalje v čisto novem Obmorskem parku Žusterna, Koper.

Dogodek poln športnih iger v organizaciji ŠportUP-ja, druženja, spoznavanja in prepletanja novih poznanstev med študenti UP, predstavitev društev iz lokalnega okolja in aktivnosti, ki so jih pripravile fakultete UP nas bodo zabavale vse do poznega popoldneva.

Na dogodek se je potrebno prijaviti > https://forms.office.com/r/pTavsx7agL

Spodaj podajamo nekaj dodatnih uporabnih informacij:

• Na prizorišču bosta postavljena pitnika Rižanskega vodovoda, zato s seboj imejte svojo steklenico, bidon ali flaško za hidracijo (kozarci ne bodo na voljo).
• Za vse sodelujoče bo organizirano toplo kosilo, zaradi želje po trajnejšemu ravnanju (»zero waste«) vas spodbujamo, da s seboj prinesete pribor in globlji krožnik ali posodico (lahko s pokrovom, morda ostane kosilo za nedeljo).
• Ob registraciji boste prejeli tudi zbirni kartonček, s katerim boste na različnih predstavitvenih točkah zbirali žige. Vsak študent bo za napolnjen kartonček sodeloval tudi v srečelovu z bogatimi nagradami, zato vas vabimo k aktivnem zbiranju in sodelovanju. Na prizorišče ni dovoljen vnos alkohola in drugih nedovoljenih substanc. Kršitelje bo odstranila varnostna služba.
• Lokacija dogodka tudi letos omogoča neizmerne možnosti poležavanja na sončku, zato imejte v nahrbtniku ali torbi tudi kakšno kopalno brisačo ali piknik odejo.
• Vsi udeleženci smo soodgovorni za red in čistočo na prizorišču zato vas prosimo, da smeti odlagate na za to namenjena mesta.

Urnik dogodka:

9.00 – Registracija, ob kateri prejmete zapestnico, kartonček z aktivnostmi in majico UP (možna do 11. ure)

10.00 – Uradni začetek prireditve z nagovorom rektorice UP prof. dr. Klavdije Kutnar.

10.00-13.00 – Športno-družabne aktivnosti ŠportUP, aktivnosti na točkah fakultetah, nepedagoških članicah in centrih UP ter drugih društev/organizacij za srečelov UP.

13.00-14.00 – Postrežba kosila  

14.00-17.00 –  Športno-družabne aktivnosti ŠportUP, aktivnosti na točkah fakultet, nepedagoških članic in centrih UP ter drugih društev/organizacij za srečelov UP.

Vsi, ki ste se prijavili za AVTOBUSNI PREVOZ, boste točne podatke prejeli v naslednjih dneh. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da se točno držite sporočenih ur in navodil, sicer vam prevoza ne moremo zagotoviti, saj avtobus ne bo čakal. Na postaji bodite vsaj 15 minut pred odhodom!

Odhodi avtobusov so:

• 9.00 – PORTOROŽ (avtobusna  postaja pred UP FTŠ Turistica)

• 9.30 – IZOLA (avtobusna postaja v centru Izole (pri Pošti Slovenije)

Odhodi avtobusov po dogodku:

• 17.00 – Avtobusna postaja Žusterna za IZOLO
• 17.30 – Avtobusna postaja Žusterna za PORTOROŽ

***V kolikor ste prijavljeni na avtobus, pa ga ne boste potrebovali, nam to prosimo čimprej javite na 031 713 527 s pripisom imena in priimka, e-pošte ter vstopne in izstopne postaje. Prav tako tisti, ki se niste prijavili pa bi si ga želeli.

Ne dvomimo, da bo dogodek odlična popotnica v novo študijsko leto tako za vas, kot za nas.

V okviru Mednarodnega leta stekla, ki ga praznujemo v letu 2022, bo gostila Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v četrtek 6. 10. 2022 znanstveno konferenco Po stekleni poti. Na konferenci bo 30 strokovnjakov opozorilo na pomembno vlogo stekla v vsakdanjem življenju ter posebej izpostavilo tehnološki, znanstveni, kulturni in gospodarski pomen tega materiala. Steklo je nedvomno tudi del naše dediščine in zgodovine človeštva. Že od začetka je bilo steklo ne samo uporaben predmet, ampak enako pomemben medij v umetnosti; njegov zgodovinski razvoj je nedeljiv del napredka in razvoja človeštva.

V leto 2022 se bo obeležila preteklost, sedanjost in bodočnost tega izjemnega in spremenljivega materiala. Konferenca nas bo popeljalo skozi zgodovinski razvoj steklarske obrti in njenih izdelkov in izpostavilo steklene izdelke ne le kot uporabne, ampak tudi kot umetniške predmete, ki jih bodo ilustrirale najdbe z domačih in evropskih arheoloških najdišč.

Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem vpisuje na tečaje kitajskega jezika in kulture 2022/2023

Izbirate lahko med:

· Tečajem kitajskega jezika in kulture za odrasle, študente in dijake (30 ur začetni in nadaljevalni)

(cena za odrasle je 150 eur, za dijake 60 eur in študente 50 eur)

· Tečajem kitajskega jezika in kulture za osnovnošolce (30 ur začetni in nadaljevalni)

(cena za osnovnošolce je 60 eur)

· Kitajski jezik in kultura v turizmu za odrasle in študente (30 ur začetni in nadaljevalni)

(cena za odrasle je 150 eur, za študente 50 eur)

Tečaj je namenjen vsem, ki se želijo pobliže seznaniti s kitajskim jezikom, se naučiti osrednjega vsakdanjega besednjaka in fraz, hkrati pa spoznati običajno življenje na Kitajskem, kot ga doživljajo domačini in tudi tujci, če v tej deželi preživijo daljše obdobje. Jezikovno znanje bodo tečajniki obogatili še z vpogledi v bogato kitajsko kulturo in vidiki vsakdanjega življenja, kar jim bo omogočilo razviti osrednje spretnosti medkulturne sporazumevalne zmožnosti.

Vabimo vas, da pripeto prijavnico izpolnite in se nam pridružite. Rok za prijavo je 10.10.2022. S tečaji pričnemo v sredini oktobra.

Vljudno vabljeni!

Vabilo na posvetovalno delavnico

Spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji,

partnerji projekta Šola prenove za nove generacije Združenje zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Univerza na Primorskem (UPFHŠ), Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana (SGGOŠ), Osnovna šola Ivana Groharja (OŠ IG), Občina Škofja Loka (OBŠL) in norveška organizacija MAGMA Geopark AS (MAGMA) vas vljudno vabimo na posvetovalno delavnico: o obstoječih praksah in priložnostih Slovenije in Norveške za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov.

Zakaj delavnica?
▪ Kulturna dediščina povezuje raznolika področja znanj, ki jih lahko smiselno vključimo v številne osnovnošolske predmete, krepimo raznolikost metod poučevanja in praktično uporabnost.
▪ Spoznali boste dobre prakse vključevanja kulturne dediščine na Norveškem, vključno z metodami, ki temeljijo na nevroznanosti
▪ Izmenjali boste znanja in izkušnje o metodah dela, uporabi e-gradiv in didaktičnih pripomočkov

Delavnica je namenjena učiteljem razredne in predmetne stopnje, ki poučujejo predvsem naslednje predmete: likovna vzgoja, družba, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, izbirni predmet etnologija - kulturna dediščina, fizika, matematika, slovenščino, športno vzgojo in angleški jezik.
Delavnica je brezplačna, obsega 8 šolskih ur in udeleženci prejmejo potrdila o udeležbi. 

Prijave na delavnico, ki so obvezne, sprejemamo do 10. 10. 2022 do 12.00 ure oz. do zapolnitve mest. Svoje podatke (ime in priimek, ime OŠ, predmet poučevanja in elektronski naslov) sporočite na naslov Nataše Ulen, natasa.ulen@zvkds.si, ki bo z veseljem podala tudi več informacij o vsebini in poteku delavnice na telefonsko številko 030 450 003.
 

Priloga: VABILO. 

UNESCO katedra za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini, ki od začetka letošnjega leta deluje na Univerzi na Primorskem, je bila povabljena na svetovno konferenco Mondiacult 2022 (UNESCO svetovna konferenca o kulturnih politikah in trajnostnem razvoju / The UNESCO World Conference on Cultural Policies and Sustainable Development – MONDIACULT 2022) v Ciudad de México, kjer jo gosti mehiška Vlada.

Tridnevna konferenca o kulturnih politikah in trajnostnem razvoju poteka med 28. in 30. septembrom, na njej pa sodelujejo predstavniki iz 161 držav, članic Unesca, med njimi je 120 ministrov, tako predstavlja srečanje odločevalcev na nacionalnih ravneh. Med ministri je tudi slovenska minstrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Pomemben vsebinski doprinos slovenske prisotnosti je udeležba dekanje UP Fakultete za humanistične študije (UP FHŠ), dr. Irene Lazar, ki zastopa edino katedro, ki se pri nas posveča kulturni dediščini, njeni interpretaciji in izobraževanju.

Prav teme kulturne dediščine, njene interpretacije in izobraževanja o njej na način, ki zagotavlja, da ostaja javno dobro, je, poleg prilagajanja kulturnega sektorja v času klimatskih sprememb in prispevku kulture in dediščine k socialnemu in gospodarskemu razvoju, posebej nastavljala konferenca. Prav tako se ni bilo mogoče izogniti opozorilu o ogroženi dediščini v Ukrajini in drugih državah v vojni. Bogata in raznolika kulturna dediščina Mehike ter generacije mladih umetnikov, ki danes bogatijo kulturno življenje države, pa so bili podlaga za izbor mesta konference.

Dr. Irena Lazar je misli med obiskom konference in Mehike strnila v: »Konferenca je naslovila in odprla številna vprašanja kulture in kulturnih politik in ob tem tudi pomen vključevanja kulturne dediščine v kurikule izobraževanja na vseh ravneh, tudi v proces vseživljenjskega učenja. To je posebej pomembno za našo UNESCO katedro in UP FHŠ, saj delujemo na tem področju in potrjuje naše usmeritve. Kultura kot skupno dobro mora biti dosegljiva za vse in tu se posebej izpostavlja vključevanje lokalne skupnosti. S tem vzpostavljamo odnos do kulture in dediščine, njeno spoštovanje. Prav veliko spoštovanje kulturne dediščine in svoje preteklosti me je v Mehiki izjemno navdušilo.«

Udeleženci bodo ob zaključku sprejeli novo agendo kulturnih politik, ki se bo oblikovala med konferenco, saj je njen cilj oblikovati močnejši in odpornejši kulturni sektor, ki bo v celoti zasidran v perspektivah trajnostnega razvoja ter spodbujanju solidarnosti, miru in varnosti.

Foto: dekanja UP FHŠ, dr. Irena Lazar z dr. Asto Vrečko, ministrico za kulturo RS, med njima pa sta Špela Spanzel (vodja Direktorata za kulturno dediščino RS) in predstavnica za odnose z javnostmi

Drage brucke in bruci, spoštovane študentke in študenti Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem!

Vabimo vas na uvodni študijski dan Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki bo v ponedeljek, 3. oktobra 2022.

PROGRAM

10:00, predavalnica Burja 1, UP FHŠ

Dobrodošlica brucem in pozdravni nagovori vodstva univerze in fakultete:

• - prof. dr. Kladija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
• - prof. dr. Irena Lazar, dekanja UP FHŠ,
• - doc. dr. Zrinka Mileusnić, prodekanja za mednarodno sodeloanje in kakovost UP FHŠ.

Sledila bo predstavitev strokovnih služb, vključno s predstavitvijo dela referata, sistema tutorstva, možnosti mednarodnega sodelovanja, knjižnice, Konfucijeve učilnice Koper, dela Študentskega sveta UP FHŠ in možnosti brezplačnih športnih aktivnosti za študente Univerze na Primorskem v sklopu ŠportaUP.

10:45 - 12:00, srečanje predstojnikov oddelkov in študentov po posameznih oddelkih 

12:00, začetek predavanj skladno z urnikom.

Vljudno vabljeni!

Želimo vam uspešno študijsko leto!

Prof. dr. Irena Lazar, dekanja UP FHŠ

Obveščamo vas, da je objavljen DODATEN razpis za ERASMUS+ PRAKSO in ŠTUDIJ. Prijave so možne do 10.10.2022.

Razpis je objavljen na :https://www.upr.si/si/studij--vpis/mobilni-studentje/razpisi-za-odhodne-studentske-mobilnosti/novo-dodatni-razpis-erasmus-ka131-studenti-studijsko-leto-20222023

Vabljnei k prijavi!

V petek 23. 9. 2022. je doc. dr. Marija Mojca Terčelj iz Oddelka za antropologijo in kulturne študije UP FHŠ prejela visoko priznanje Veleposlaništva Republike Paragvaj za svoje neumorno delo na projektu "La Doctora: Vida y Obra de la Antropologa Eslovena Doctora Branislava Sušnik", saj je s svojim delom na znanstveni konferenci, razstavi in javnih promocijah prispevala k širitvi vedenja in pripoznanju kulture in znanosti Paragvaja v Sloveniji. Za razstavo, ki je prejela tudi prestižno nacionalno muzejsko nagrado ICOM Slovenije, sta nagrado s strani veleposlanika dr. Juana Francisca Facettija prevzeli skupaj z dekanjo UP FHŠ, red. prof. dr. Irena Lazar.

Odlikovanje Častne poslanske zbornice Republike Paragvaj pa je prejela dr. Tanja Roženbergar, kot vodja projekta v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM).

Foto: doc. dr. Zrinka Mileusnić

Slovensko muzejsko društvo je v petek, 23. 9. 2022, podelilo v Tolminu prestižna Valvasorjeva odličja za projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo v prejšnjem letu. Med prejemniki častnih priznanj je bil tudi Mitski park Rodik, ki je bil odlikovan za edinstven primer prezentacije pripovednega izročila. Pri nastanku inovativnega projekta Mitski park je bilo potrebno veliko sinergije, strokovno in idejno pa je izhajal iz raziskav izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget v sodelovanju z doc. dr. Nežo Čebron Lipovec iz UP FHŠ in drugimi sodelavci projekta.

Več informacij je TUKAJ.

Oddelek za italijanistiko UP FHŠ gosti 23. in 24. septembra mednarodno srečanje slavistov iz Italije. Srečanja se navadno odvijajo na različnih italijanskih univerzah, kjer so slavistične katedre, tokratno, že 9. zaporedno srečanje, pa se je prvič odvijalo izvem meja Italije, na Univerzi na Primorskem.

Tema srečanja je bila Od začetkov do današnjih dni: konvergence in divergence med slovanskimi jeziki; obenem pa je bil posvečen spominu na Andreo Trovesija, izrednega profesorja za področje slovenskega jezika na Univerzi La Sapienza v Rimu.

V dveh dneh je 30 predavateljev, ki delujejo v različnih državah (Italija, Ukrajina, Rusija, Slovenija, Nemčija) predstavilo 27 prispevkov. Večina dela je bila opravljena v živo, nekateri predavatelji in slušatelji pa so izkoristili možnost in sledili preko Zooma. Namen tega srečanja je bil na eni strani ponuditi raziskovalcem, ki se ukvarjajo s primerjalnim slovanskim jezikoslovjem, možnost, da delijo rezultate svojih raziskav, po drugi pa spodbuditi sodelovanje in širiti tipološke in genealoške sinhrone ali diahrone jezikoslovne raziskave na področju oblikoslovja, skladnje, pomenoslovja in pragmatike.

Od 21. 9. do 26. 9. bo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem potekala mednarodna delavnica z naslovom "Preteklosti in prihodnosti javnih prostorov; delavnica o etnografskih metodah in historičnem urbanem prostoru" (PASTS AND FUTURES OF PUBLIC SPACES WORKSHOP ON ETHNOGRAPHIC METHODS AND HISTORIC URBAN SPACE). Delavnico bo vodila mednarodno priznana in vodilna antropologinja prostora prof. dr. Setha Low (New York City University), v sodelovanju s prof. Valentino Gulin (Institut za etnologiju i folkloristiku, Hrvaška), doc. dr. Saša Poljak Istenič (ZRC SAZU) in doc. dr. Nežo Čebron Lipovec (UP FHŠ).

Na delavnici bo sodelovalo 12 slovenskih in tujih magistrskih in doktorskih študentov, ki bodo pet dni raziskovali pomene in procese v historičnem urbanem prostoru Kopra. Kot študijo primera bodo analizirali manjši trg, lokalno imenovan Giardinetto, ob Garibaldijevi ulici, za katerega se pripravlja postopna prenova. Na delavnici bodo študentje preizkušali ustaljene in novejše etnografske metode, ki lahko temeljno pripomorejo k razumevanju pomena historičnega prostora ter k prepoznavanju njegovega potenciala za prihodnost. Delavnica je organizirana v okviru dveh znanstveno-raziskovalnih projektov, ki jih finansira slovenska agencija za znanost ARRS (projekta "Urban Futures" na ZRC SAZU ter "Potencial etnografskih metod v konservatorstvu stavbne dediščine v spornih območjih, primer severne Istre" na UP FHŠ).

Zaključna prireditev s predstavitvijo upgotovitev bo potekala v ponedeljek 26. 9. v atriju UP FHŠ. Lepo vabljeni!

Zgodbe bo oživela Špela Frlic, odlična pripovedovalka pravljic za otroke (in odrasle), umetniška vodja Pripovedovalskega festivala in avtorica številnih pripovedovalsko-vizualno-glasbenih predstav. V narečnem žaru bo lokalne zgodbe oživljala Jasna Majda Peršolja, avtorica pravljic iz Rodika, ki so bile osnova za postavitev Mitskega parka. Zgodbe in mitsko krajino bo na strokoven način interpretirala idejna snovateljica Mitskega parka, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget. Zgodbe nam bodo pričarale tudi Irena Cerar, znana pripovedovalka in zapisovalka pripovednega izročila v krajini, vodja Mitskega parka, Valerija Pučko idr.

Dogodek bo potekal v okviru projekta Noč raziskovalcev v organizaciji Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije, namen katerega je razširiti strokovna znanja širši javnosti. Mitski park, ki je že edinstven rezultat prenosa takega znanja ter sodelovanja med stroko ter lokalnim prebivalstvom, in njegovi snovalci, so prejeli številne nagrade. Zadnja izmed mnogih, pa gotovo najbolj pomembna, je Častno Valvasorjevo priznanje za muzejsko prezentacijo.

Lepo vabljeni vsi, ki bi ali le s poslušanjem ali s pripovedovanjem želeli ohranjati edinstveno nesnovno dediščino pri življenju.

Dogodek s pogostitvijo je brezplačen! Prijave zbiramo do 25.9.22 na: info@mitski-park.eu.

Dobimo se ob 16:30 v Centru za obiskovalce Mitskega parka (Rodik 6). Skupaj se sprehodimo do šembiljinega mesta, Pod Lisičino (15 min), kjer se bo dogodek odvijal.

V primeru slabega vremena bo dogodek v prostorih Vaškega doma Rodik.

Spela Frlic, slikala Maša Zmitek

V okviru projekta Evropska noč raziskovalcev v organizaciji Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije se bo zgodovinarka Giulia Beltrametti iz Torina srečala z lokalno skupnostjo in strokovnjaki, ki jih zanima tematika kolektivnega upravljanja naravnih virov.

V zadnjih letih smo v Sloveniji priča revitalizaciji tradicionalnih agrarnih skupnosti, ki so imele pogosto poleg nalog gospodarjenja z zemljišči in gozdovi vlogo prenove jedra skupnosti. Njim je posvečen evropski projekt (OCHER. Lastniki skupne dediščine. Skupna zemljišča, okolje in pravice v evropskih gorah (18. - 20. stoletje, projekt št. 101033368, financira ga Evropska skupnost v okviru Obzorja 2020), katerega vodja je Giulia Beltrametti. Srečanje v Matavunu bo priložnost, da raziskovalka deli z vsemi zainteresiranimi prve rezultate te zgodovinske in antropološke raziskave na slovenskem Krasu.

Predstavljeni bodo arhivski dokumenti in slike, o katerih bo tekla razprava. Raziskovalki, ki sodelujeta pri projektu (Giulia Beltrametti in Katja Hrobat Virloget), bosta veseli, če bodo člani lokalne skupnosti pripravljeni deliti kakšne zgodbe. Protagonisti srečanja bodo tudi člani strokovnega osebja Parka Škocjanske jame, ki je skupaj s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem so-nosilec novo potrjene prestižne UNESCO-ve Katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini.

Dogodek se bo odvijal v petek, 30. 9. 2022 ob 14.30 pri Parku Škocjanske jame, Pr Nanetovih, Matavun 8.

Lepo vabljeni vsi, ki vas zanima ali želite deliti svoje znanje o agrarnih skupnosti na Krasu.

Dogodek z majhno pogostitvijo je brezplačen in ni potrebna rezervacija (čeprav je vseeno zaželena potrditev prek e-pošte na giulia.beltrametti@fhs.upr.si). Predstavitev bo v italijanščini s slovenskim prevodom.

Vabilo na delavnico o raziskavah z orodjem GIS za humanistiko

Vabimo vas na delavnico, ki uporablja inovativen pristop pri raziskovanju številnih različnih vidikov humanističnih študij z orodjem GIS (Geografskih informacijskih sistemov).

Komu je delavnica namenjena?

• raziskovalcem književnosti, ki želijo razširiti svoje razumevanje vloge kraja pri svojih raziskovalnih vpogledih;

• jezikoslovcem in učiteljem, ki bi lahko pri raziskovanju uporabljali zemljevide za zbiranje novih podatkov;

• vsem, ki jih zanima, kako prostor in kraj vplivata na jezik, ki ga uporabljamo;

• ljubiteljem zemljevidov.

Kaj bom izvedel/-a na delavnici?

1. Kako gresta lahko geografija in humanistika z roko v roki, npr. kako kartirati književnost, kakšna je vloga prostora za nekatere kulture, kaj je globoko kartiranje in kaj so geokorpusi;

2. kako so drugi uporabljali zemljevide pri svojih raziskavah;

3. kateri so elementi zemljevida in zakaj so uporabno analitično orodje;

4. kako izdelati zemljevid na primeru brezplačno dostopnih podatkov za območje Slovenije.

Kakšna bo oblika delavnice?

Delavnica bo sestavljena iz dveh delov:

1. Teoretični uvod s hitro predstavitvijo raziskav na stičišču geografije (predvsem GIS) in humanistike ter kratek tehnični uvod v GIS.

2. Praktična izkušnja z odprtokodnim GIS orodjem: QGIS.

Na tečaju bomo zastavili mini projekt, ki mu bodo sledile individualne konzultacije (tudi na Zoomu), kjer se bomo lahko pogovarjali o idejah za uporabo novo pridobljenega znanja na strokovnih področjih udeležencev.

Kdaj in kje bo delavnica?

Četrtek, 15., in petek, 16. september 2022, ob 11. uri  v predavalnici za GIS (ob knjižnici), ter od 26. do 30. septembra 2022 od 10. ure dalje – individualne konzultacije.

Delavnice bodo potekale na UP FHŠ, udeleženci pa se lahko pridružijo tudi na ZOOM-u.

Povezave na Zoom:

15. 9. 2022:

https://upr-si.zoom.us/j/89972639636?pwd=b1NEdy9VUUdkeENPNmJsR3B2QjF2dz09;

16. 9. 2022:

https://upr-si.zoom.us/j/86061436859?pwd=MW1kTTAwNFNLbjBzOXNyUlZQQmh2Zz09

26. 9. 2022:

https://upr-si.zoom.us/j/81411997413?pwd=dXR0c1NQSDlPODJIY0tKdjY5YmY3dz09)

Delavnica bo potekala v angleškem jeziku

Za podrobnosti lahko kontaktirate Paulino Wacławik (paulina.h.waclawik@gmail.com)

Nekaj ​​besed o voditeljici delavnice: Paulina Wacławik, mag.

Sem jezikoslovka, geografinja, učiteljica in prevajalka. Živim v Varšavi na Poljskem in sem pridobila državno štipendijo za enomesečni študijski obisk Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem.

Neksus jezika in prostora je ponavljajoča se tema mojih študij.

Po diplomi na Fakulteti za geografijo (Univerza v Varšavi), kjer sem študirala urbanistično načrtovanje, poskušam v jezikoslovje vnesti nov pogled. Za svoj doktorski projekt (na Univerzi v Varšavi) preučujem angleške učbenike, ki so jih na Japonskem za japonske študente natisnile japonske založbe. Iščem njihove prostorske vidike, tako prostor samih knjig kot geografski prostor, ki ga prikazujejo. Kot del projekta "The Aquacritical Vistula: Environmental History, Literature, and Deep Mapping" (ki ga financira Univerza v Varšavi) pomagam sodelavcem dati prostorsko razsežnost novi analizi ekokritičnega diskurza z uporabo globokega kartiranja in interpretativnih zemljevidov. Pri svojem prevajalskem delu, ko se lotevam besedil s področij, kot sta geografija in geozgodovina, iščem razvoj nekaterih pojmov in idej v prostoru in času.

ENGLISH INVITATION

V torek, 30. 8. 2022, je Univerzo na Primorskem obiskal njegova ekscelenca dr. Juan Francisco Facetti, ambasador Republike Paragvaj na Dunaju, ki je univerzo že obiskal predlani.

V imenu univerze ga je sprejel prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki mu je predstavil delovanje in dejavnosti, nato pa je obisk nadaljeval pri gostiteljici UP Fakulteti za humanistične študije, kjer so ga sprejeli prof. dr. Irena Lazar, dekanja, doc. dr. Zrinka Mileusnić (prodekanja za mednarodno sodelovanje in kakovost UP FHŠ) in izr. prof. dr. Miha Koderman (namestnik predstojnika Oddelka za geografijo UP FHŠ).

Dr. Juan Facetti je fakulteti predal podpisan sporazum o sodelovanju med Filozofsko fakulteto Nacionalne Univerze v Asunciónu in UP Fakulteto za humanistične študije, ki se je kot pobuda pričel prav med prvim obiskom ambasadorja na Univerzi na Primorskem. Vsebinski povod za sklenitev sodelovanja je bil projekt sodelavke UP FHŠ doc. dr. Mojce M. Trčelj – La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik v Paragvaju, ki je doživel precej medijske pozornosti doma in v tujini, avtorici pa prinesel tudi nagrado Prometej znanosti. Na tokratnem srečanju so ob predaji sporazuma tudi spregovorili o nadaljnjih možnostih sodelovanja in okrepitve povezav.

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem (v nadaljevanju sklad) temelji na partnerstvu med Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP), občinami in gospodarstvom. Namenjen je nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom.

Univerza na Primorskem s tem javnim pozivom vabi vse:

• kandidate za vpis v študijske programe UP 1., 2. ali 3. stopnje in

• študente, ki bodo v študijskem letu 2022/2023 vpisani v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP,

da se prijavijo na ta javni poziv in tako izrazijo svoj interes za vključitev v sklad.

Rok za prijavo je 15. september 2022.

Več informacij je na voljo TUKAJ.

Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnih dnevih in odkrijete študijske programe, ki jih ponujamo na UP FHŠ. 

Poletni informativni dnevi

Podiplomski študijski programi

Poletni informativni dan za podiplomske študijske programe bo potekal v torek, 6. 9. 2022 ob 16:00 uri. Dogodek bo potekal virtualno preko ZOOM povezave.  

Zoom povezave bodo objavljene na tej povezavi v torek 6. 9. 2022. 

Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnih dnevih in odkrijete študijske programe, ki jih ponujamo na UP FHŠ. 

Poletni informativni dnevi

Dodiplomski študijski programi

Informativni dan za dodiplomske študijske programe bo v sredo, 17. 8. 2022 ob 11:00, preko Zoom povezave.

Podiplomski študijski programi

Informativni dan za podiplomske študijske programe bo potekal v torek, 6. 9. 2022 ob 16:00 uri. Dogodek bo potekal hibridno, v prostorih Fakultete za humanistične študije in preko Zoom povezave. 

Zoom povezave bodo objavljene na tej povezavi v torek 17. 8. 2022. 

14. Mednarodna poletna šola muzeologije | 14^th International Summer School of Museology

5. – 9. september 2022, Koper

Prvi teden v septembru, v terminu od 5. 9. do 9. 9., bo potekala na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v okviru UNESCO katedre in Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ ter v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur, ICOM Slovenija ter z drugimi partnerji iz lokalnega okolja, kot so Pokrajinski muzej Koper in Delavski dom Trbovlje, že 14. Mednarodna poletna šola muzeologije.

Letošnja šola se bo odvijala ponovno v celoti v živo in bo pokrila različne teme s ciljem retrospektivnega pogleda v razvoj muzejev in njihove družbene vloge v preteklosti in razvojnih poti muzejev v prihodnosti. Poseben poudarek bo na novi definiciji muzeja ter na delovanju in vlogi muzejev v izrednih razmerah, kot je čas pandemije in vojne. Številni ugledni predavatelji prihajajo iz različnih svetovno znanih muzejev in inštitucij in bodo udeležencem omogočili širok mednaroden vpogled v muzejsko delo in muzeologijo v današnjem času in današnji družbi.

Šola je tradicionalno namenjena tako študentom kot tudi zaposlenim v muzejih in na področju dediščine in predstavlja priložnost za izmenjavo in prenos znanj o aktualnih temah na področju muzeologije.

Program Mednarodne poletne šole muzeologije 2022 - >>> PROGRAM <<<

Programme of the International Summer School of Museology 2022 - >>> PROGRAMME <<<

V petek, 22. 7., so se na UP FHŠ uspešno zaključili 2-tedenski Poletni tečaji slovenskega jezika »Halo, tukaj slovenski Mediteran!«. Poletni tečaji so zasnovani tako, da pomenijo sočasno spoznavanje jezika in kulture, udeleženci razvijejo sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, poleg tega pa spoznajo okoliščine rabe posameznih jezikovnih sredstev in komunikacijskih vzorcev. V soboto so tečajniki in njihovi lektorji odšli na poldnevno ekskurzijo,  kjer so si ogledali Socerb, divaški muzej slovenskih igralcev, Lipico in Ferrarijev vrt v Štanjelu. Vsi so bili navdušeni nad barvito pokrajino in lipicanci. Anna iz Avstralije je rekla, da je bilo izjemno, najbolj ji je bila všeč hrana. Tudi Kevin iz ZDA je bil navdušen nad hrano. Kaj so jedli? Polento in bakala!

V drugem tednu so tečajnikove dopoldnevne lektorate dopolnile tudi 3 popoldanske delavnice, pravopisna, kjer so še podrobneje spoznali zapletena pravila našega slovenskega jezika, ustvarjalna, kjer so izdelali razglednice, in kulinarična, kjer so pripravili mlečne kumare, langaš, ajdovo kašo z gobami in pirine miške, ki so bile, kot pravijo tečajniki, odlične. Cristina iz Italije pa je povedala, da je bila presenečena, da se za slovenske jedi pogosto uporabljajo mlečni izdelki, naučila pa se je tudi novih besed mešati in lonec.

V četrtek so tečajniki pisali izpit, kjer so pokazali usvojeno znanje, v petek pa so pridobili certifikate o uspešno opravljeni poletni šoli.

Kako so se imeli Tiana iz Kande, Dora iz Madžarske in Aleksandar iz Srbije, si lahko ogledate tukaj. 

Kaj so o nas povedali Anna iz Avstralije, Istok iz Severne Makedonija in Ivona iz Srbije, lahko poslušate tukaj. 

Obveščamo vas, da bo stavba UP FHŠ zaradi poletnih dopustov in praznika od 25. 7. do 15. 8. 2022 zaklenjena.

Med 8:00 do 15:00 uro vam dežurna strokovna služba lahko odklene vrata (tel. 05 66 37 740 oz. pozvonite na zvonec).

V tem času bo zaprta tudi knjižnica UP FHŠ. Zagotovljeno je dežurstvo v strokovnih službah, ki so dosegljive po e-mailih.

Od torka, 16. 8. 2022, bo stavba UP FHŠ odprta po običajnem urniku, od 7.30 do 20.30.

Želimo vam prijetne poletne dni!

Med 11. in 15. julijem 2022 je na Univerzi v Trstu potekala prva mednarodna poletna šola za doktorske in magistrske študente o obmejnih prostorih v severnem Jadranu, Summer School UPPER ADRIATIC BORDERLANDS: TRANSITIONS, IDENTITIES AND URBAN SPACES IN THE PORT CITY OF TRIESTE AND HINTERLAND (from XIXth to XXIth century), v skupni organizaciji École française de Rome, École française d'Athènes, CETOBAC (UMR 8032 CNRS/EHESS), Université Aix-Marseille (Institut SoMuM, UMR 7303 TELEMe AMU-CNRS), Università degli Studi di Trieste-Dipartimento di Studi Umanistici, ter pod znanstvenim vodstvom dr. Tullie Catalan (Univerza v Trstu) ter dr. Catherine Horel (CETOBaC -Paris).

Na poletni šoli je sodelovala tudi doc. dr. Neža Čebron Lipovec z Inštituta za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije, ki je skupaj s francoskim kolegom dr. Pierrom Sintèsom (Université Aix-Marseille) izvedla predavanje in delavnico o dediščini, spominu in urbanem prostoru - Memory and Urban Space in the Mediterranean: Contemporary Challenges.

Sodelovanje, ki se posebej posveča vprašanju razumevanja in ustvarjanja dediščine ter dediščinskim diskurzom v obmejnih prostorih, postavlja temelje za dolgoročne skupne dejavnosti z Univerzo v Trstu tudi v okviru mreže Transform4Europe.

Avtor slik: Alessandro Carrieri (UniTS)

Suša, ki smo ji v okolju, kjer deluje Univerza na Primorskem, v povečanem obsegu priča letos, pomanjkanje vode ter povezani požari, za znanstvenike, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, ni presenečenje. Njihov strokovni odziv na trenutno stanje podaja izr. prof. dr. Gregor Kovačič, predstojnik Oddelka za geografijo UP Fakultete za humanistične študije. Oziv objavljamo v nadaljevanju. 

Znanstvene objave potrjujejo vsesplošnemu prepričanju o zmanjševanju vodnih količin na območju slovenske Istre. Podnebna kriza preko sprememb v razporeditvi padavin preko leta (sprememba padavinskega režima) ter hkratnega zmanjševanja skupne letne višine padavin in po drugi strani preko povečane evapotranspiracije, ki je posledica vse višjih povprečnih temperatur zraka, vplivajo na občutno manjši vodni odtok na območju slovenske Istre.

To se pri Rižani, najpomembnejšem vodnem viru v regiji, pozna v statistično značilnem zmanjševanju pretoka. Največji upad pretoka je značilen za toplo polovico leta med aprilom in septembrom. Torej ravno v obdobju, ko v regiji močno naraste potreba po vodi (rastna doba, kmetijstvo, turizem …). Podnebne projekcije kažejo, da se bodo v slovenski Istri, v kolikor ne bo dodatne vode iz drugih virov, morali navaditi na vse pogostejša obdobja omejevanja uporabe vode, kot smo mu priča sedaj. Vendar trenutno stanje za znanstvenike, ki na tovrstne posledice podnebne krize opozarjamo že dolgo časa, ni nobeno presenečenje. Dobrodošli v nedvoumno napovedano prihodnost.

Na vse pogostejša in daljša sušna obdobja ter vročinske valove na eni ter vse silovitejše poplave na drugi strani se bomo morali navaditi in naše življenje, dejavnosti prilagoditi novi realnosti. V paket posledic podnebne krize sodijo tudi vse pogostejši požari v naravi, ki so posledica povečane sušnosti. Oddelek za geografijo UP Fakultete za humanistične študije je v letih 2015–2017 organiziral tri okrogle mize, povezane s posledicami podnebne krize na hidrosfero, in sicer o poplavah v Jadranskemu povodju, o oskrbi slovenske Istre z vodo ter še posebej o razsoljevanju kot možnosti za oskrbo regije s pitno vodo, pri katerih so dejavno sodelovali strokovnjaki različnih strok. Mimogrede, desalinizacija ni okoljsko sprejemljiva rešitev za pridobivanje pitne vode na območju slovenske Istre. O vseh zgoraj naštetih temah študente seznanimo pri predmetu Trajnostno upravljanje z vodnimi viri na magistrskem programu 2. stopnje Geografija.

Rešitve za pomanjkanje pitne (tudi druge!) vode v slovenski Istri je potrebno iskati v dveh smereh – zmanjšani porabi (ozaveščanje uporabnikov o smotrni rabi) ter zagotovitvi dodatnih vodnih količin. Pri zmanjševanju porabe pitne vode za druge namene, razen za pitje, bi morali več pozornosti nameniti tudi možnosti ponovne uporabe že prečiščene komunalne vode, gradnji sistemov za zadrževanje in uporabo padavinske vode v sanitarne namene, za zalivanje itn. Rešitve smotrnejše rabe vode obstojijo tudi v kmetijstvu in drugih človekovih dejavnostih. Nedvomno je za slovensko Istro potrebno poiskati dodatni vir pitne vode, pri čemer se kot najboljša rešitev ponuja povezovanje regionalnih vodovodnih sistemov v zaledju, tudi z območja porečja Save (Malni pri Postojni). Na tak način bi trajnostno oskrbo z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode za nekaj desetletij zagotovili širšemu krogu uporabnikov. Država mora v vsakem primeru zagotoviti hitro, ekonomsko sprejemljivo ter trajnostno-sonaravno ustrezno rešitev oskrbe slovenske Istre s pitno vodo.

Na 5. mednarodni konferenci Evropske organizacije za zgodovino podeželja (EURHO – European Rural History Organisation), ki je potekala konec junija v Uppsali na Švedskem, je bil prof. dr. Aleksander Panjek imenovan za regionalnega predstavnika za Južno Evropo. EURHO je neprofitna organizacija, ki se ukvarja s spodbujanjem proučevanja vseh vidikov zgodovine podeželja v Evropi in širše po svetu. Vsako drugo leto organizira mednarodne konference (doslej Bern 2013, Girona 2015, Leuven 2017, Pariz 2019 in Uppsala 2021/22) z udeležbo več sto raziskovalcev iz vse Evrope in sveta.

Ob njegovi vlogi predsednika Mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Association Internationale pour l'Histoire des Alpes) je tokratno imenovanje dodaten pokazatelj mednarodne razsežnosti raziskovanja na Oddelku za zgodovino UP FHŠ, ki se profilira kot priznano jedro za zgodovino podeželja.

Na 3. redni seji Znanstvenega sveta Ustanove Slovenske znanstvene fundacije, ki je potekala 20. junija 2022, je bila dosedanja podpredsednica dr. Irena Lazar, dekanja UP FHŠ, izvoljena za predsednico Znanstvenega sveta SZF z mandatom od 20. junija 2022 do 24. maja 2024.

Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je osrednja slovenska ustanova zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti. Njen namen je načrtovati in izvajati neodvisno moralno in denarno podporo slovenski znanstveni skupnosti in vsem, ki dokazujejo nadarjenost za raziskovalno delovanje že med šolanjem. Med njenimi cilji je povezovanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v podjetništvu, gospodarstvu in družbi kot celoti, usmerjena pa je tudi mednarodno, saj povezuje sodelovanje slovenske znanstvene skupnosti, ki deluje doma s tisto v tujini, pa tudi z odločnimi raziskovalci drugih držav. Obenem si s cilji izboljšanja komunikacije znanosti prizadeva tudi za boljše razumevanje vloge znanosti v družbi ter višje znanstvene pismenosti državljank in državljanov Republike Slovenije.

Ob imenovanju dr. Ireni Lazar čestitamo in ji želimo uspešno delo!

11. julij 2022, Koper - Danes so se na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu začeli 29. Poletni tečaji slovenskega jezika.

S klicem »Halo, tukaj slovenski Mediteran!« smo pozvali udeležence po svetu. Letos se je na naš klic odzvalo 44 tečajnikov iz: Srbije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Ukrajine ,Rusije, Uzbekistana, Egipta, ZDA, Avstralije, Kanade in Argentine.

Več informacij o programu je na voljo na tej povezavi.

4. julija je Oddelek za Italijanistiko UP FHŠ otvoril Poletno šolo kreativnega pisanja, ki bo potekala v dveh sklopih: prvi sklop zajema osnove kreativnega pisanja (4.-8. julij 2022), drugi sklop se bo osredotočal na izkustvene in telesne vidike pisanja (11.-15. julij 2022). Poletno šolo vodi znani italijanski pisatelj mlajše generacije, Marco Mancassola, avtor  Non saremo confusi per sempre (Einaudi, 2011; nova izdaja La Nave di Teseo, 2017) in Gli amici del deserto (Feltrinelli 2013). Po literarni predlogi ene izmed kratkih pripovedi v zbirki Non saremo confusi per sempre je nastal film Sicilian Ghost Story, ki je bil predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu leta 2017. Marco Mancassola že vrsto let poučuje kreativno pisanje v okviru šol Scuola Holden v Torinu in Londra Scrive, ki jo je ustanovil v Londonu, kjer živi. Mancassola je v Londonu zasnoval in ustanovil tudi Festival italijanske književnosti (Festival of Italian Literature in London).
Poletna šola je organizirana v sodelovanju z Italijansko unijo (Unione Italiana) in Ljudsko univerzo v Trstu (Università popolare di Trieste).

Il 4 luglio è iniziata la Scuola estiva di scrittura creativa” organizzata dal Dipartimento di Italianistica della Facoltà di Studi Umanistici dell’Università del Litorale in collaborazione con l’Unione Italiana e l’Università Popolare di Trieste.
I corsi sono condotti dallo scrittore Marco Mancassola, autore, tra gli altri, di Non saremo confusi per sempre (Einaudi, 2011; nuova edizione La Nave di Teseo, 2017) e di Gli amici del deserto (Feltrinelli, 2013). Da uno dei racconti di Non saremo confusi è stato tratto il film Sicilian Ghost Story, presentato al Festival cinematografico di Cannes nel 2017.
Insegna da anni scrittura creativa per la Scuola Holden di Torino e per Londra Scrive, il programma di scrittura da lui fondato a Londra.
Sempre a Londra, dove vive, ha ideato e fondato nel 2017 il Festival of Italian Literature in London.

Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem (KUK UP) je letos že osmič zapovrstjo uspešno izvedla Poletno šolo kitajskega jezika.

Letošnje šole se je udeležilo 16 osnovnošolcev, ki so spoznavali kitajsko kulturo in jezik sproščeno in igrivo. Ker se tečajniki radi vračajo k poletnemu srečanju s Kitajsko, so se delavnice odvijale prilagojeno njihovemu predznanju in starostni skupini. Učenci so svoje znanje nadgrajevali z novimi vsebinami, saj smo letos usmerili pogled predvsem v značilnosti kitajske kulinarike. Priredili smo tudi ustvarjalne delavnice, kot so izdelovanje izdelkov iz gline, zapisovanje pismenk, kitajska kaligrafija, učenje pesmi, izdelava knjige receptov, spoznavanje kitajskega horoskopa in drugo. Kitajsko kulturo pa so spoznali tudi preko risank, knjig in filmov.
Letošnja posebnost je bila predstavitev dokumentarca in knjige o Almi Karlin, ki jo je pripravila ilustratorka njene knjige, akademska slikarka Wang Huiqin.

Poletno šolo je tudi letos vodila lektorica sinologije Tjaša Vilotič, ob pomoči sinologinje Anje Ahčin.

V okviru razpisa Erasmus+,  projekta Languide, kjer UP FHŠ nastopa kot vodilni partner, bo 11. in 12. julija potekalo zaključno  partnersko srečanje.

Ljubljana, Koper, 21. junij 2022 – Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je na svoji slavnostni akademiji, ki je potekala v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije v torek, 21. junija 2022, na dan poletnega solsticija, podelila priznanja Prometej znanosti za leto 2021. Kot ena od treh finalistk Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju je priznanje za »izjemno dragocen prispevek komuniciranja znanstvenih dosežkov s področja kulturne antropologije s široko zainteresirano javnostjo v Sloveniji in po svetu« prejela doc. dr. Marija Mojca Terčelj z Oddelka za antropologijo in kulturne študije UP Fakultete za humanistične študije. Slavnostno prireditev je vodil dr. Edvard Kobal, predsednik SZF.

V četrtek, 16. junija, je v dvorani Sv. Frančiška v Kopru potekala 19. Slavnostna podelitev diplom diplomantkam in diplomantom 1. in 2. stopnje študijskih smeri Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Študij je uspešno zaključilo 60 diplomantov, ki zapuščajo svojo almo mater v vlogi mladih humanistov in družboslovcev.

19. generacijo diplomantk in diplomantov sta najprej nagovorili rektorica Univerze na Primorskem, prof. dr. Klavdija Kutnar, in dekanija FHŠ, prof. dr. Irena Lazar. Sledila je podelitev diplom po programih, za glasbeni program pa so poskrbeli Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem ter prof. Borut Vatovec in prof. Alenka Zupan iz Glasbene šole Koper.

Z željo, da vam bo na podelitev ostal lep spomin, delimo z vami na tej povezavi utrinke z dogodka v originalni resoluciji. Povezava do slik bo aktivna do 11. julija 2022.

Vsem diplomantom še enkrat iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha na nadaljnji študijski, raziskovalni ali karierni poti!

V duhu spodbujanja internacionalizacije na Univerzi na Primorskem je Fakulteto za humanistične študije obiskala delegacija iz Urgench State University iz Uzbekistana.

Predavatelji iz Urgencha so bili častni gostje na slavnostni podelitvi diplom Fakultete za humanistične študije, kjer sta jim dobrodošlico izreki rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar in gostiteljica, dekanja prof. dr. Irena Lazar.

Na svojem uradnem obisku se bodo uzbeški gostje med drugim srečali s predstojniki oddelkov na Fakulteti za humanistične študije. Pogovori bodo potekali predvsem o možnosti sodelovanja tako pri prijavi projektov, kot na študijskih in študentskih izmenjavah.

V sredo, 8. junija 2022, ob 19. uri, je skupina podiplomskih študentov programov Kulturni študiji in antropologija ter Komuniciranje in mediji (Maja Apat, Milica Golijanin, Alexandra Jurčáková (Erasmus študentka), Nikola Milosavić Aleksić, Leon Seršen, Marko Vrljić in Sara Vukotić) v Atriju UP FHŠ pripravila zanimiv in medijsko odmeven dogodek z naslovom (ID)entitet(A): avtorji projekta so pod mentorstvom doc. dr. Aleksandre Schuller raziskovali različne vidike svojih identitet in jih reflektirali preko uprizoritvenih akcij, fotografije in prostorskih postavitev. Uprizoritveni dogodek je bil zasnovan interaktivno, zato so bili tudi obiskovalci povabljeni k aktivni udeležbi: k avtorefleksiji in risanju, pisanju, fotografiranju ter dialogu z uprizoritvenimi akcijami avtorjev."

EMUNI (Euro-Mediterranean University) in CJUP vabita na okroglo mizo z naslovom »La francophonie, le cadeau de la France«, ki bo potekala v torek, 17. maja ob 17. uri v palači Trevisini v Piranu (Kidričevo nabrežje 2, 3. nadstropje). Dogodek bo moderirala lekt. mag. Polona Oblak.

Okrogla miza bo potekala v francoskem in angleškem jeziku.

Več informacij najdete tule: https://www.fhs.upr.si/sl/tecaji

Vabimo vas na serijo gostujočih predavanj v organizaciji Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ in UNESCO Katedre. Predaval bo prof. dr. Mihai Gligor iz Univerze “1 Decembrie 1918” iz Alba Iulie (Romunija). Program:
 
Torek, 17. 5. 2022, UP FHŠ, Maestral 2

12.00: “Marine Valves and Long-Distance Trade in Prehistoric Romania”,

14.00: “Funerary Discoveries in Transylvanian Neolithic and Eneolithic”.

Sreda, 18. 5. 2022, UP FHŠ, Maestral 2

14.00: “Plastic Art from Neolithic and Eneolithic Transylvania”.

Več informacij najdete tule: https://www.fhs.upr.si/sl/oddelki/oddelek-za-arheologijo-in-dediscino#Aktualno

V sklopu predavanja bo predstavljena knjiga Via dalla Montagna (»Proč od gora«), v kateri so zbrani študijski prispevki o raziskavi »Depopulacija gorskih območij v Italiji«, ki je bila izvedena konec 20. let prejšnjega stoletja. Knjiga na eni strani obravnava splošna vprašanja, ki izhajajo iz celotne preiskave, na drugi pa se osredotoča na primer hribovitih območij Furlanije.

Dr. Alessio Fornasin je izredni profesor demografije na Univerzi v Vidmu. Objavil je okoli 150 člankov in poglavij v znanstvenih revijah in zbornikih na temo zgodovinske demografije in ekonomske zgodovine. Med njegovimi novejšimi deli velja omeniti Female family heads in fascist Italy: a study of the 1931 population census (The History of the Family, z M. Breschi) in Who Died in Captivity? Mortality Among Italian Prisoners During World War One (Social History of Medicine).

Dr. Claudio Lorenzini je doktor zgodovine (univerza v Vidmu), raziskovalno se ukvarja s socialno, kulturno in ekonomsko zgodovino alpskega območja Furlanije v novem veku in novejši dobi. Njegovi najnovejši publikaciji sta Common Forest, Private Timber: Managing the Commons in the Italian Alps (Journal of Interdisciplinary History, z G. Bonan) in Selvicoltura e pratica forestale nell’area alpina orientale (secoli XVIII-XIX). Gli sviluppi di una scienza ibrida (Histoire des Alpes).

PRIJAVNICA

Več o Konfucijevi učilnici Koper tukaj

 Spoštovani,

petek, 24. 4. 2020, je v študijskem koledarju UP FHŠ zaveden kot

Dekanjin dan, namenjen srečanju študentov in zaposlenih.

Ker je trenutno druženje onemogočeno, je dekanjin dan v

tem terminu preklican.

Srečali se bomo, vsaj v manjših skupinah, v jesenskem času.

V petek tako potekajo predavanja po ustaljenem urniku oz. redno delo.

Bodite dobro.

VABILO

Vljudno vabljeni na 4. mednarodni simpozij Divina - dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa 2019 v organizaciji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Knjižnice Srečka Vilharja, Društva za antične in humanistične študije ter ZRC SAZU

Simpozij se bo začel v četrtek, 24. 10. 2019 ob 10.00 v prostorih Pretorske palače v Kopru, nadaljeval pa se bo v prostorih UP FHŠ v predavalnici Burja 1.

PROGRAM

Volitve v ŠS UP FHŠ so v sredo, 6. 11. 2019, od 9h do 17h v avli UP FHŠ.

Voli se največ 11 kandidatov. Kandidatna lista (spodaj).

Vabljeni na volitve!

Prenova industrijske dediščine na Reki – ladja Galeb in kompleks Benčić

FUNDACIJA LEONA ŠTUKLJA

Ulica heroja Zidanška 18

2000 MARIBOR

RAZPIS ŠTIPENDIJ

Fundacija Leona Štuklja razpisuje skladno s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij in pomoči: desetmesečne štipendije, z možnostjo podaljšanja, v višini 150 € mesečno.

Pogoji za pridobitev:

Dijaki in študentje, ki dosegajo nadpovprečne študijske uspehe ob hkratnem uspešnem vključevanju v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti in še nimajo štipendije

Dodatni kriterij – socialni status družine prosilca

Prednost pri dodelitvi štipendij imajo dijaki in študentje višjih letnikov

Kandidati so dolžni predložiti pisno:

Pisno prošnjo s tel. št., elektronsko pošto in kratkim življenjepisom,

Dokazila o študijskem uspehu in potrdilo o vpisu

Fotokopijo zadnje dohodninske odločbe staršev, skrbnikov in svoje, če so že davčni zavezanci

Dokazila o izven šolskih aktivnostih na področju športa, kulture in humanitarnih dejavnosti oziroma priporočila trenerjev, profesorjev ali mentorjev.

Na osnovi zbranih dokazil in pridobljenih informacij bo Komisija za podeljevanje štipendij izbrala štipendiste in do petka, 30. 11. 2019 po elektronski pošti obvestila vse prosilce o izboru.

Rok za oddajo pisnih vlog, začetek: četrtek, 10. 10. 2019, zadnji dan za oddajo, petek, 25. 10. 2019

Pisne vloge pošljite na naslov:

Fundacija Leona Štuklja

Ul. heroja Zidanška 18

2000 MARIBOR

(Vladimir PODHOSTNIK)

V Mariboru, dne 05. 10. 2019