Mednarodni projekti
printRazličnost v enotnosti. Materialni svet pozne bronaste dobe.
Trajanje projekta: 1. 1. 2020 – 31. 12. 2021
Razpis: ARRS Bilaterala Slovenija - Hrvaška
Projektni partnerji:
Institut za arheologiju, Zagreb
Dr. Daria Ložnjak Dizdar
Vodja projekta: Doc. dr. Martina Blečić Kavur
Izhajajoč iz narave kulturne variabilnosti pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč (opazovane v času in prostoru), bo predloženi projekt preučeval hitrost sprememb in relativno pomembnost kulturne kontinuitete ter diskontinuitete (poselitve in pokopavanja na najdiščih). Jedro projekta bodo tvorile raziskave grobišč in naselbin iz pozne bronaste dobe na področju vzhodne Slovenije in severne Hrvaške.
Projekt bo odgovarjal na vprašanja zakaj je bilo dokumentirano tako veliko raznolikosti v materialni kulturi, organizaciji rabe pokrajine/prostora in strukturi pokopov tako istočasno v širšem prostoru kot tudi diahrono v času na posamezni lokaciji. Poglavitno znanstveno izhodišče bo sodobna antropološka metodologija interpretacije. Za razliko od tradicionalnih kulturnozgodovinskih metodologij pojasnitev, katere vidijo raznolikost kot veliki skupek ločenih lokalnih enot (kultur/skupin) se bo kulturno raznolikost pojasnjevalo kot simptom spremenljivega in medsebojno povezanega sveta pozne bronaste dobe.
V tej perspektivi bo življenje v preteklosti opazovano kot oblikovano od sistema oziroma sistemov odnosov – družbenih in ekoloških. Prav tako pa bo preko arheoloških analiz življenje posameznika, dialektičnega posameznika ter družb (družb živih in skupnosti mrtvih) opazovano kot metamorfično, vzročno in interaktivno. Gre za dejstvo, da je učenje kulture, to je sprejemanje družbenih form kot so ideje, podobe, zgodbe, navade in strukture odnosov uporabljeno fleksibilno za dosego ciljev. To pomeni, da so družbene oblike, odraz katerih lahko za pretekle družbe prepozna arheologija repozitorij fleksibilnih, adaptabilnih in plastičnih orodij, ki omogočajo spretno in ustrezno uporabo v nepredvidljivih okoliščinah.
AD HOC. Dosegljiva in digitalizirana kulturna dediščina za osebe s posebnimi potrebamitop
Trajanje projekta: 15. 12. 2019 – 14. 6. 2022
Razpis: Erasmus+, KA203 action – Strategic Partnership for higher education
Vodja projekta: Faculty of Philosophy at Ss. Cyril and Methodius University, Skopje, North Macedonia
Prof. dr. Viktor Lilcic Adams
Projektni partnerji:
Univerza na Primorskem, Koper, Slovenija
Doc. dr. Martina Blečić Kavur
University of Rome “Tor Vergata”, Italy
Prof. dr. Michele Angelaccio
NGO Artifactory, Athens, Greece
Dr. Dorothea Papathanasiou
Projekt Erasmus + „Dosegljiva in digitalizirana kulturna dediščina“, financiran v okviru akcije KA203 - Strateško partnerstvo v visokem šolstvu, se je začel izvajati decembra 2019. Projekt koordinira Filozofska fakulteta pri Univerzi Sv. Cirila in Metoda, Skopje, Severna Makedonija, v sodelovanju z partnerji: Univerza na Primorskem, Koper, Slovenija; Univerza v Rimu "Tor Vergata" Italija in nevladna organizacija Artifactory, Atene, Grčija.
Cilj projekta je ustvariti in deliti inovativne prakse pri digitalizaciji kulturne dediščine ter spodbujati njeno dostopnost med osebami z posebnimi potrebami. Eden od rezultatov projekta je izpeljati okvir za ustvarjanje novih pristopov za izdelavo dostopnih spletnih gradiv na področju kulturne dediščine, nove učne načrte za spletne tečaje, pa tudi nove odprte izobraževalne vire (OER) za osebe s posebnimi potrebami. Inovativna vrednost projekta je v dostopnosti OER in razvoju večje združljivosti s specifično tehnologijo, enostavno povezavo z bralniki zaslona in programsko opremo za prepoznavanje glasu za osebe z okvaro vida. Nekatere artefakte, ki bodo zanimali širšo populacijo, bomo pripravili v 3D obliki in nabrekljivi napravi na dotik. Oprijemljivi rezultat tega je operativni OER, ki bo prispeval k višji stopnji socialne vključenosti prikrajšanih učencev v različne vrste dejavnosti (blogi, spletni seminarji, spletni razpravljalni forumi itd.).
Pričakuje se, da bodo rezultati projekta vključeni v okvir visokega izobraževanja, ki ga ponujajo sodelujoče institucije. To bi pomenilo, da z končno izvedbo, postanejo redni del HEI, hkrati pa bo na voljo za uporabo tudi drugim deležnikom, vključno z muzeji, galerijami, šolami itd.
Družbene elite v pozni bronasti dobi
top
Trajanje projekta: 1. 10. 2019 – 30. 9. 2021
Razpis: ARRS Bilaterala Slovenija – Združene države Amerike
Partnerji projekta:
The City University of New York
Brooklyn College
Prof. dr. Arthur H. Bankoff
Vodja projekta: Doc. dr. Martina Blečić Kavur
Projekt bo prispeval k povečanju splošnega vedenja o kulturni zgodovini in oblikovanju družbenih elit na področju jugo-vzhodne osrednje Evrope. S sodelovanjem obeh raziskovalnih skupin bodo oblikovane nove formulacije vpliva proizvodnje in trgovine s kovinami na družbe v pozni bronasti dobi. Sodelovanje bo bistveno prispevalo k vzpostavitvi novih raziskovalnih tehnologij, produkciji in diseminaciji znanja ter promociji slovenske in ameriške znanstvene odličnosti.
V okviru projekta bodo za rezultate analiz uporabljeni interpretacijski pristopi, ki izhajajo iz sodobne antropološke teorije materialne kulture in družbene oziroma ideološke reprodukcije. Zaradi specifičnega predmeta opazovanja, to je arheoloških najdišč in najdb iz obdobja pozne bronaste dobe se bo osredotočilo na kulturno kontekstualizirano razumevanje materialne kulture v katerem se opazujejo odnosi med ljudmi oziroma skupnostmi in predmeti v perspektivi njihove biografije (izdelave, uporabe, trajanja, hranitve, odložitve in interpretacije). Slednji predstavljajo osnovo za interpretacijo mehanizmov oblikovanja in vzdrževanja prazgodovinskih družbenih elit.
Problematične relacije. Sodelovanje med raziskavami in predstavitvami materialne in nematerialne kulturne dediščine.top
Trajanje: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2020
Razpis: ARRS Bilaterala Slovenija – Bosna in Hercegovina
Projektni partner:
Univerzitet u Banja Luci
Filozofski fakultet
Doc. dr. Pavle Dragičević
Vodja projekta: Doc. dr. Martina Blečić Kavur
Arheološke najdbe kot zgodovinska dijaštva so nedvomno ključnega pomena za raziskave, vendar ne povedo celotne zgodbe oziroma same po sebi nimajo pomena. Posledično je potrebno razumeti sodobno arheologijo/historiografijo kot javni diskurz ki deluje v sedanjosti in prej oblikuje družbeno usmeritev proti prihodnosti kot pa objektivno dokumentira njeno preteklost.
Uporabili bomo definicijo arheologije za javnost kot subjekta, ki raziskuje razmerja med arheologijo in javnostmi ter jih poskuša izboljšati. Dojemana bo kot dinamično početje ki ga sestavlja razvijajoč se dvostopenjski cikel, ki ga tvorijo raziskave in akcija. Proces se začne z raziskavami odnosov med arheologijo in javnostmi, nato pa mu sledi akcija za izboljšave odnosov, nato spet raziskave in akcija….Proces se nadaljuje. Raziskave vsebujejo zbiranje in analiziranje podatkov ter se lahko izvajajo v obliki ali raziskovalnega ali praktičnega dela, ki ga izvajajo predvsem specialisti. Kljub vsemu je naš projekt pomemben, ker namerava ustvariti spremembe – izboljšave vedenja in odnosov v arheoloških odnosih z javnostmi v sodelujočih državah.
Člani obeh raziskovalnih skupin so bili v preteklosti aktivni v različnih akcijah promocije arheološke dediščine. Predlagano sodelovanje bo omogočilo nadaljevanje teh procesov, identifikacijo in prenos dobrih praks kot tudi akumulacijo znanja in izkušenj pri komuniciranju interpretacije arheološke dediščine v različnih nacionalnih/političnih ter družbenih/kulturnih okvirih.
Karakterizacija izotopov kositra v bronastih predmetih Slovenijetop
Trajanje projekta: 1. 10. 2018 – 30. 9. 2020
Razpis: ARRS Bilaterala Slovenija – Združene države Amerike
Projektni partnerji:
The City University of New York
Brooklyn College
Prof. dr. Wayne G. Powell
Vodja projekta: Izr. prof. dr. Boris Kavur
Projekt bo prispeval k povečanju splošnega vedenja o kulturni zgodovini in antičnih tehnologijah na področju južne in vzhodne osrednje Evrope. S sodelovanjem obeh raziskovalnih skupin bodo predstavljene nove metodologije in tehnologije arheometalurških analiz. Slednje, ki jih trenutno izvajata zgolj dve raziskovalni ustanovi na svetu, bodo povečale naše poznavanje uporabe in kroženja kositra v Evropi. Sodelovanje bo bistveno prispevalo k vzpostavitvi novih raziskovalnih tehnologij, produkciji in diseminaciji znanja ter promociji slovenske in ameriške znanstvene odličnosti.
V projektu bo uporabljena drugačna metodologija, ki temelji na analizah izvora kositra (Sn), ki v največji meri izvira iz rud kasiterita (SnO2). Variacije v izotopskih kompozicijah kositra (δ124Sn/116Sn vs δ120Sn/116Sn) lahko razlagamo kot odraz naravnih variacij v topljenih rudah kositra oziroma kot odraz procesov uporabljenih pri taljenju, zlivanju in vlivanju ki so spremenila originalne izotopske podpise izotopsko homogenih rud kositra.
S sistematičnim vzorčenjem želimo definirati razlike med »doma izdelanimi« in »uvoženimi« predmeti iz posameznih obdobij ter primerjati izvore kositra v zlitinah iz različnih obdobij. Kulturnozgodovinsko bodo slednje analize omogočile podporo natančnejšega kartiranja trgovine na dolge razdalje z bronom v zadnjem tisočletju pred našim štetjem. Tehnološko pa bodo analize pojasnile razlike v metalurških tehnologijah izdelav posameznih skupin predmetov v različnih obdobjih.
Ancient traps of the Adriatic Sea/Antične pasti Jadranskega morjatop
Trajanje projekta: januar 2017 – junij 2018
Akronim: ATAS
Razpis: EASME/EMFF/2015/1.2.1.8 - Thematic Routes on Underwater Cultural Heritage
Projektni partnerji:
Grad Mali Losinj, Hrvaška (vodilni partner)
DF Agencija, Hrvaška
Univerza na Primorskem, Slovenija
Hidromont Engineering, Črna gora
Vodja projekta na UP FHŠ: doc. dr. Zrinka Mileusnić
Projekt ATAS je združil javno-zasebno partnerstvo iz 4 destinacij na Jadranu s ciljem oblikovanja tematske turistične rute na temo jadranske podvodne arheološke dediščine. Glavni cilj je bilo oblikovanje skupne spletne platforme za mrežo jadranskih destinacij, da bi MSP in drugim inštitucijam omogočili promocijo turističnih produktov specifičnim ciljnim skupinam in na ta način zagotovili trajnostno promocijsko podporo, ki MSP-jem ni individualno dosegljiva.
Specifični cilji vključujejo: povečanje splošne prepoznavnosti podvodne dediščine, dvig ozaveščenosti o ohranjanju podvodne dediščine, povečanje diverzifikacije turistične ponudbe, izboljšanje konkurenčnosti, podaljšanje sezone vključenih destinacij in podaljšanje polnih zaposlitev za MSP.
Z izgradnjo mreže destinacij, povezanih v okviru platforme z naslovom "Antične pasti Jadranskega morja" projekt prispeva k dvigu zavesti o transnacionalni evropski antični podvodni dediščini in ustvarja sinergije, ki povečujejo zanimanje za to kulturno dediščino v turističnih destinacijah.
AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv
top
Partnerske institucije: Univerza na Primorskem (vodilni partner), Inštitut za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran, Arhej d.o.o., Gagarin ltd, Občina Izola.
Trajanje projekta: februar 2015 – januar 2017.
Vodja projekta: prof. dr. Irena Lazar.
Univerza na Primorskem je kot vodilni partner pridobila nepovratna sredstva za sofinanciranje projekta iz Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 v okviru sklopa B – področje Kulturna dediščina. Med 17 ocenjenimi projekti sta bila na razpisu odobrena le dva projekta, med njima projekt »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv« (AS- Archaeology for all. Revival of the Archaeological Park Simonov zaliv).
Arheološko najdišče Simonov zaliv je kulturni spomenik državnega pomena, katerega upravljavec je Univerza na Primorskem od leta 2010 dalje. Gre za najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile s pristaniščem v Sloveniji, ki dosedaj niso bili ustrezno prezentirani in dostopni. S projektom »AS – Arheologija za vse« smo v Simonovem zalivu povečali dostopnost kulturnega spomenika, ga umestili v kulturno in turistično ponudbo območja, razvili program in infrastrukturo, ki omogočajo delovanje arheološkega parka skozi vse leto. Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti mozaikov kot bistvenemu arhitekturnemu segmentu arheoloških arhitekturnih ostankov.