Nacionalni projekti in programi

print
Potencial etnografskih metod v konservatorstvu stavbne dediščine v spornih območjih, primer severne Istre Skupnosti mrtvih, družbe živih. Pozna bronasta doba vzhodne Slovenije Stik civilizacij

Potencial etnografskih metod v konservatorstvu stavbne dediščine v spornih območjih, primer severne Istre

Podoktorski raziskovalni projekt 

 

Razpis raziskovalnega projekta:

ARRS

 

Trajanje projekta

09/2021-08/2023

 

 

Nosilka projekta

doc. dr. Neža Čebron Lipovec

 

Kratek opis projekta

Ohranjanje kulturne dediščine, zlasti konservatorstvo stavbne dediščine, zaznamuje dvojna dihotomija med konservatorsko prakso in dediščinsko teorijo ter med dvema diskurzoma: avtoriziranim ter vključujočim (Smith 2006).

Projekt obravnava potrebo po raziskavi potenciala etnografskih metod za angažirane pristope v konservatorstvu, zlasti v spornih krajih. Ideja izhaja iz težav v konservatorstvu stavbne dediščine na večkulturnem območju severne Istre v Sloveniji, predvsem v mestu Koper. Nesoglasni pogledi zaznamujejo dediščino na tem območju, ki je po drugi svetovni vojni doživela velike spremembe prebivalstva, kar je povzročilo preobrat v nacionalnih diskurzih. Razmere v severni Istri so primerljive s številnimi drugimi kraji v Evropi (npr. ob nekdanji železni zavesi).

Prvi poskus analize vključujočega vrednotenja dediščine v Kopru se je zgodil v letih 2012–2014 s pobudo „Pripovedujem zgodbo mesta“, ki je razvila pristop „spominskih večerov“ za lokalne prebivalce; pričujoči projekt želi to pobudo kritično nadgraditi. Čeprav so mednarodne politike že poudarile bistveni pomen vključevanja skupnosti v dediščini (Konvencija Faro, 2005), je do premika od avtorizirane k vključujoči paradigmi prišlo le na področju arheologije in muzeologije, ne pa še na področju konservatorstva. Slednje je bilo nedavno sicer na novo definirano kot "upravljanje ustvarjalne kontinuitete in družbeno kohezivnih dediščinskih praks" (Jokilehto 2016), kar se ujema s splošnim konceptualnim premikom, vendar je primerov v praksi le malo.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo izvedenih nekaj poskusov razvoja angažiranega in participatornega konservatorstva, a vendar nedavne raziskave (Avrami &Mason 2019) poudarjajo potrebo po nadaljnjem raziskovanju, zlasti s pomočjo etnografije. Vključujoča paradigma predstavlja potencial za sporne kraje, saj stremi k spodbujanju enakosti z udeležbo različnih zainteresiranih strani, a ne cilja k enoglasnim razlagam preteklosti. Raziskovalni problem projekta je strukturiran na treh ravneh. Prva raven obsega stanje v mednarodni strokovni sferi, kjer je prepoznana vrzel med prakso, v kateri prevladuje avtorizirani diskurz, in teorijo, ki spodbuja vključevanje. Druga raven se nanaša na stanje na področju konservatorstva v Sloveniji, kjer še vedno prevladuje avtorizirani diskurz, a se nakazuje razvoj v inkluzivne prakse. Prav slovenski etnologi so v poznih sedemdesetih letih prispevali obsežne raziskave o pomenu dediščine za skupnost v konservatorstvu, ki niso bile nikoli objavljene, a so izjemno pomembne za pričujoči projekt. Prispevek etnologije k slovenskemu konservatorstvu bi danes lahko bil bistven za premik v paradigmi. Tretja raven problema obravnava nesoglasja v dediščini na spornem območju severne Istre in tamkajšnja specifična konservatorska vprašanja, povezana z večkulturnim okoljem.

Cilj raziskave je raziskati potencial klasičnih in novejših etnografskih metod v konservatorstvu, zlasti v primerih sporne dediščine. S tem pa želimo prispevati k premoščanju vrzeli med avtoriziranimi (v praksi) in alternativnimi (v teoriji) diskurzi na tem področju, in tako prispevati k razvoju sodobnih, participatornih praks v vrednotenju in ohranjanju dediščine. Projekt tudi preizprašuje vlogo etnologije pri ohranjanju dediščine z epistemološkega vidika in poziva stroko k obravnavi "izkustvenih načinov vedenja" skupnosti (van de Port & Meyer 2018). Raziskava je zasnovana v štirih delovnih sklopih, ki poleg sodobne literature vključujejo revizijo prejšnjih etnografskih raziskav za ohranjanje v Sloveniji iz 70. let 20.st.; primarno pa se posveča terenskemu delu v Kopru, ki bo potekalo najprej s klasičnimi etnografskimi metodami, nato s sodobnimi participatornimi pristopi ter z nadgrajeno različico »spominskih večerov«. Poleg objave znanstvenih rezultatov, bo pripravljen predlog priporočil za vključevanje etnografskih metod v konservatorsko prakso. Izdelan bo tudi dokumentarec ter sklop radijskih oddaj o raziskavi.

 

Skupnosti mrtvih, družbe živih. Pozna bronasta doba vzhodne Slovenijetop

Temeljni nacionalni raziskovalni projekt

 

Razpis raziskovalnega projekta:

ARRS

 

Trajanje projekta

7/2018 – 6/2021

 

Projektno partnerstvo

  • UP FHŠ, Inštitut za arheologijo in dediščino (vodilni partner)
  • Inštitut za arheologijo ZRC SAZU

Vodja projekta

Doc. dr. Martina Blečić Kavur

 

Kratek opis projekta

Na relativno majhnem in navidezno geografsko homogenem področju severnovzhodne Slovenije, se nahaja večje število raziskanih naselbin, grobišč in depojskih najdb, ki kažejo v istih obdobjih različno materialno kulturo in različne rituale manipulacij s predmeti. Danes so v regionalni (slovenski, hrvaški, avstrijski, madžarski….) arheološki literaturi definicije ritualov pokopavanja v okviru kulture žarnih grobišč dokaj nenatančne, precej posploševalne, podobno kot tudi opisi depozicije depojskih najdb.

Sodobne študije pozne bronaste dobe, pa opozarjajo na veliko variabilnost odnosov do predmetov oziroma variabilnost manipulacij z materialno kulturo. Zato bo projekt odgovarjal na vprašanja zakaj je bilo v pozni bronasti dobi severovzhodne Slovenije dokumentirano tako veliko raznolikosti v materialni kulturi, organizaciji rabe pokrajine/prostora in v strukturi pokopov iz depojskih najdb. Osredotočen bo na:

  • analize grobišč in manipulacije z ostanki pokojnikov in materialno kulturo v grobovih,
  • prostorsko organiziranost naselbin in manipulacije z materialno kulturo znotraj stavb in naselbin,
  • analize materialne kulture, ki ilustrirajo trgovino na dolge razdalje oziroma mobilnost posameznikov med družbami,
  • vprašanja kontinuitete in prekinitev poselitev naselbinskih kompleksov in pokopavanja na grobiščih,
  • vprašanja ustreznosti predlaganih in uveljavljenih kulturnih periodizacij in absolutnih kronologij.

 Več o projektu na www.codsol.org

Stik civilizacijtop

Temeljni nacionalni raziskovalni projekt (J6-6837)

 

Trajanje projekta

1. 2014 - 6. 2017

 

Projektno partnerstvo

  • Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije (vodilni partner)
  • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo

Vodja projekta 

Izr. prof dr. Boris Kavur

 

Kratek opis projekta

Projekt je obsegal preučevanje kulturne dediščine izbranih prazgodovinskih skupnosti na področju današnje Slovenije v obdobju od 5. stoletja pred našim štetjem do sredine prvega stoletja našega štetja. V okviru projekta je bila preučevana materialna kultura s tega področja (predmeti), interpretacije manipulacije s predmeti materialne kulture (rituali pokopa, darovanja in žrtvovanja) ter poselitveni vzorci; duhovna kultura, ki jo lahko rekonstruiramo (odrazi obredij, epigrafski spomeniki, zapisi o mitologiji) ter zgodovinski viri sodobnikov, ki pričajo o tem področju. Materialni predmeti, rituali in epigrafski ter zgodovinski viri so bili uporabljeni za preučevanje stikov s sosednjimi kulturami in civilizacijami ter kot dokumenti za prepoznavanje kulturnega razvoja. Izbiro raziskovalnih področij je narekovala vsebina projekta oziroma načrt opazovanja dinamike kulturnih in ekonomskih stikov med sredozemskimi civilizacijami ter prazgodovinskimi kulturami Evrope oziroma njihovih alpskih, panonskih ter balkanskih vplivov.