Tekoči projekti
print
Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj, 16.–20. stoletje)
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-3143
Trajanje projekta: 01. 10. 2021 – 30. 09. 2024
Nosilec projekta: Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ
Partnerji in člani projekta:
- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti: dr. Aleksej Kalc, dr. Miha Zobec.
- Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana: dr. Jurij Hadalin, dr. Meta Remec, dr. Žarko Lazarević
Vodja projekta: prof. dr. Aleksander Panjek
Sodelujoči na FHŠ: dr. Lev Centrih, dr. Polona Sitar, Karin Bandelj
Predstavitev projekta
Urbane prihodnosti: Zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih
Vir financiranja: ARRS
Koda projekta: J6-2578
Trajanje: 1.11.2020 - 31.10.2023
Vodja: dr. Saša Poljak Istenič, Inštitut za slovensko narodpisje, ZRC SAZU, Ljubljana
Projektni partnerji: FHŠ, Inštitut za novejšo zgodovino, OEIKA Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani, Univerza v Zagrebu Filozofski fakkultet, Institut za etnologiju I folkloristiku, Zagreb
Članica projektne skupine UP FHŠ: dr. Katja Hrobat Virloget
Prihodnost vpliva na sedanjost ravno tako kot preteklost, je pred več kot stoletjem poudaril Friedrich Nietzsche. To dejstvo se trenutno kaže v gibanjih za boljšo prihodnost, pa tudi v globalnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih razvojnih strategijah. Čeprav prihodnost v zgodovini ni bila deležna eksplicitne pozornosti etnoloških/antropoloških raziskav, so samonikla sklicevanja nanjo spodbudila disciplinarni obrat k prihodnosti. Ta pionirski projekt želi prispevati k raziskavam urbanih prihodnostih v etnologiji na primerjalni način medsodelujočima državama, Slovenijo in Hrvaško. Predmet raziskave je ustvarjanje prihodnosti v mestih, saj so ta osrednja žarišča moči in prizorišča strategij in taktik, ki si zamišljajo prihodnost, jo predvidevajo in si zanjo prizadevajo. Študija bo izvedena v osmih mestih v Sloveniji in na Hrvaškem. Projekt, trdno usidran v etnografijo, bo premostil trenutno vrzel na področju etnologije/antropologije v raziskavah prihodnosti, saj te ostajajo pretežno kvantitativno in modelno naravnane. Glavne raziskovalne teme so javni prostori, urbana ustvarjalnost in participacija.
Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-2574
Trajanje projekta: 1. 9. 2020 - 30. 8. 2023
Nosilec projekta: Inštitut za novejšo zgodovino
Projektno partnerstvo: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta: dr. Marko Zajc
Sodelujoči na FHŠ: prof. dr. Aleksander Panjek, doc. dr. Petra Kavrečič
Vse meje so zgodovinske. Zgodovina neke meje ni zgolj predzgodba, ampak je vpisana/vžgana v samo strukturo meje. Način, na kateri je bila meja konstruirana in vzdrževana (zakaj, kako, kdaj, kje, kdo jo je ustvaril), so-določa lastnosti sodobnih meja. Pomemben ključ za podrobno razumevanje specifične meje so mejne komisije, ki so mejo ustvarile in/ali vzdrževale. Razumevanje sedanjih meja ni mogoče brez poznavanja dela mejnih komisij. Ponovna krepitev meja je eden izmed največjih izzivov sodobne Evrope (sekuratizacija migracij, mejne ograje, Brexit). Če so veljale meje znotraj EU pred letom 2015 za anahronizem, pa se je takrat pokazalo, da so specifične lastnosti posameznih meja izrednega pomena. Samo poznavanje kompleksne dediščine posameznih meja omogoča uspešno in humano upravljanje z državnimi mejami. Mejne komisije so pravno orodje, s katerim politične entitete urejajo medsebojne meje na enakopravni osnovi. Člani komisije so visoki uradniki in strokovnjaki. Skupne mejne komisije lahko uporabljajo tudi politične entitete, ki niso neodvisne. Nekatere skupne mejne komisije vključujejo ”tretji faktor”: federalno oblast, predstavnike velesil, ipd. Meja med dvostranskimi skupnimi komisijami in multilateralnimi komisijami je težko določljiva. Po načinu delovanja jih delimo: a) na tiste, ki mejo določajo; b) tiste, ki mejo vzdržujejo. Glede na stalnost jih lahko razdelimo na: a) trajne (npr. mejne komisije zaradi mejnih rek); b) posebne, ”ad hoc” (urejajo določene zadeve/spore).
ZNANSTVENA IZHODIŠČA »Nazaj k črti«/ Meje kot objekti V ospredju našega pristopa je materialnost in zgodovinskost meja. Meje kot objekti so del dinamičnih mejnih procesov (Passi 2012). »Meje so bolj vzdržljive kot države«/ Nespremenljive meje Politične meje lahko preživijo države, ki so jih ustvarile. V tem smislu so meje bolj vzdržljive kot države. Fantomske meje in administrativna dediščina Fantomske meje so nekdanje politične meje, ki še vedno strukturirajo sodobni svet. Administrativna dediščina je tesno povezana z razvojem moderne ozemeljske države. Temeljna raziskovalna vprašanja (RV) v perspektivi dolgega trajanja: ustvarjanje meja, vzdrževanje meja, ponovna uporaba meja CILJI Znanstveni cilji: Boljše razumevanje načina kako meje kot objekti konservirajo preteklost in kako so-ustvarjajo prostor in čas. Družbeni cilji: 1. Potencialni vpliv na javnost: preseganje nacionalističnih, anahronističnih in determinističnih pogledov, boljše razumevanje kompleksnosti procesov mejnosti. 2. potencialni vpliv na prakso upravljanja z mejami v Republiki Sloveniji in EU: razumevanje dediščine konkretnih meja je pomembno za upravljanje meje kot objekta.
Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) (75 %), Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., Jeršice 3, Postojna (25 %)
Šifra projekta: L7-2630
Trajanje projekta: 1. 9. 2020 - 30. 8. 2023
Nosilec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa
Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije (Oddelek za geografijo)
Vodja projekta: dr. Franci Gabrovšek
Sodelujoči na FHŠ: izr. prof. dr. Gregor Kovačič, doc. dr. Valentina Brečko Grubar
Povzetek raziskovalnega projekta:
Globalni izzivi zagotavljanja oskrbe s pitno vodo bodo, z ozirom na napovedi družbenih in okoljskih sprememb, vse večji. Kraški vodonosniki so pomembni viri pitne vode, iz katerih se oskrbuje četrtina svetovnega prebivalstva in dobra polovica v Sloveniji. V njih se vodni tokovi zbirajo v prevodnih kanalih, ki vodo odvajajo proti izdatnim izvirom. Ker položaj in velikost prevodnikov poznamo le v zelo omejenem obsegu, je prostorska in časovna porazdelitev vodnih tokov nepredvidljiva, kar močno otežuje zagotavljanje kakovosti vode. To še posebej velja za vodonosnike v tektonsko aktivnem in strukturno kompleksnem okolju.
Karakterizacija vodonosnika je sklop raziskav, v katerih poskušamo določiti tridimenzionalno strukturo, hidravlične, prenosne in geokemične lastnosti vodonosnika. Zaradi izjemne heterogenosti je pri kraških vodonosnikih ekstrapolacija lokalnih karakteristik na regionalno merilo nemogoča. Po drugi strani pa velikokrat prav procesi na lokalni ravni vplivajo na precej širše območje in določajo tudi značilnosti izvirov. Tako je tudi območje zaledja izvirov na južnem robu Planinskega polja, kamor se stekajo vode iz notranjskih kraških polj, Pivške kotline in vodonosnika Javornikov. Iz vodnega vira Malni oskrbujejo 21.000 prebivalcev postojnske in pivške občine. Njegovo kakovost ogrožajo različne človekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprečiščene komunalne odplake, vojaška dejavnost ipd. Razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema je zato izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dediščine.
Že iz prejšnjih raziskav vemo, da na režim izvirov Malnov in Unice najbolj vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika, ki se od tam raztekajo proti izvirom. Z metodo, ki združuje speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele, bomo raziskali mehanizme prostorske in časovne dinamike lokalnih tokov in ocenili možnosti neposrednega zajemanja izključno avtogenega toka vodonosnika Javornikov. Vzporedno bomo nadaljevali raziskave na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku. Tudi tu bomo prepletali speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele.
Regionalno bomo vodonosnik obravnavali z vidika količine, kakovosti in ogroženosti vode. Za oceno napajanja bomo uporabili distribuirane modele, ki upoštevajo značilnosti tal, epikrasa in vadozne cone. V okolju MODFLOW-USG bomo gradili regionalni model vodonosnika, ki bo vključeval tudi tok v kanalih, katerih pretežno ne poznamo. Strukturo modela bomo prilagajali, da bodo rezultati ustrezali smerem znanih vodnih tokov ter dinamiki nivojev in iztokov, ki jih beležimo s samodejnimi meritvami. Model bomo skupaj z modeli napajanja uporabili za oceno vodne bilance in določitev mej zaledij vodnih virov.
Za potrebe načrtovanja ustrezne zaščite bomo raziskavo usmerili v izboljšanje razumevanja procesov prenosa v vodi topnih snovi in prenosa z delci, ki so značilni za vire onesnaženja v zaledju obravnavanih vodnih virov. Za preverjanje različnih scenarijev širjenja onesnaževal s postavljenimi modeli bomo uporabili rezultate samodejnega merjenja fizikalno-kemijskih parametrov, kemijskih in mikrobioloških analiz ter sledilnih poskusov.
Izsledki raziskave bodo uporabljeni za oceno trenutnega količinskega in kakovostnega stanja izbranih vodnih virov in predlog njihovega optimalnega koriščenja. Pri oceni možnosti in pogojev njihove rabe v prihodnje pa bomo analizirali tveganja za onesnaženje zaradi različnih človekovih aktivnosti, ter količinske razpoložljivosti zaradi sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb. Izdelali bomo sistem zgodnjega opozarjanja na onesnaženje in predlog monitoringa kakovosti.
Migracije in družbene spremembe v primerjalni perspektivi: primer zahodne Slovenije po drugi svetovni vojni
Finančni vir: ARRS
Koda projekta: J5-2571
Trajanje: 1.9.2020-31.8.2023
Vodja projekta: Aleksej Kalc, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, Ljubljana
Projektni partnerji: FHŠ, Inštitut za novejšo zgodovino
Projektna članica na UP FHŠ: Katja Hrobat Virloget
Projekt preučuje spremembe v prebivalstvu in družbeni razvoj mest na zahodnem robu Slovenije po drugi svetovni vojni in novi razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. Raziskava se posveča primerjavi dveh zgodovinsko in kulturno zelo različnih stvarnosti: območja Nove Gorice, novoustanovljenega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča slovenskega dela goriške regije, in severne obale Istre s starodavnimi mesti Koprom, Izolo in Piranom, ki je doživela skoraj popolno zamenjavo prebivalstva in korenito etnično, družbeno ter kulturno preobrazbo. Raziskava zajema obdobje od srede štiridesetih do konca šestdesetih let, ko so bili obravnavani procesi posebno intenzivni.
Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih na področjih, ki so definirana v Okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), Urad za narodnosti
Šifra projekta: V5-1920
Trajanje projekta: 1.11.2019 - 30.04.2021
Nosilec projekta: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
Projektno partnerstvo: Inštitut za medkulturne študije, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
Vodja projekta: dr. Maša Kovič Dine
Sodelujoči na FHŠ: dr. Alenka Janko Spreizer
Cilji projekta so analizirati dejavnike, vzroke in ovire, ki preprečujejo pripadnikom romske skupnosti v Sloveniji večjo vključenost v družbo. Pri tem bo projekt posebej analiziral dejavnike, vzroke in ovire, ki se pojavljajo pri dostopu do pitne vode in ustreznih bivalnih razmer ter to povezal z vključenostjo Romov na preostalih treh področjih. Projekt bo pripravil zemljevidenje odnosov med področji in ugotovljenimi ovirami (mapping). Na podlagi omenjenega bo pripravil tudi predloge za odpravo ali ublažitev ugotovljenih problemov in ovir, ter podal vsebinska priporočila za pripravo nacionalnega programa po letu 2021.
Popis, analiza in ovrednotenje primarnih in sekundarnih virov slovenskih raziskovalcev o "Posoškem staroverstvu"
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: V6-1923
Trajanje projekta: 1.11.2019 - 31.10.2021
Nosilec projekta: Znanstveno-razsikovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Projektno partnerstvo: Fakulteta za humanistične študije UP, Fakulteta za družbene vede UL
Vodja projekta: dr. Anja Ragolič
Sodelujoči na FHŠ: dr. Katja Hrobat Virloget
Projekt analizira gradivo posoških »starovercev«, ki je pred leti z objavo knjige Pavla Medveščka navdušilo slovensko javnost in razdrlo stroko pri vprašanju pristnosti gradiva. Z interdisciplinarne perspektive bo projekt poskušal analizirati primarno gradivo o »starovercih« in ga poskušal kritično ovrednotiti ter umestiti v arheološki, etnološki, socialni in zgodovinski kontekst.
Več o projektu: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/popis-analiza-in-ovrednotenje-primarnih-in-sekundarnih-virov-slovenskih#v
Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Šifra projekta: V6-1925
Trajanje projekta: 1.11.2019 - 31.10.2021
Nosilec projekta: Inštitut za medkulturne študije - Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
Projektno partnerstvo: Filozofska fakulteta UL, Znanstveno-razsikovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Vodja projekta: dr. Aleksander Panjek
Sodelujoči na FHŠ: dr. Marija Mojca Terčelj
Več o projektu
Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-1799
Trajanje projekta: 1.7.2019 - 30.06.2022
Nosilec projekta: Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ
Projektno partnerstvo: Inštitut za novejšo zgodovino
Vodja projekta: prof. dr. Aleksander Panjek
Sodelujoči na FHŠ: dr. Ines Beguš, dr. Lev Centrih, dr. Aleksej Kalc, dr. Polona Sitar
Predstavitev projekta
Postimperialne tranzicije in transformacije iz lokalne perspektive: slovenska mejna območja med dvojno monarhijo in nacionalnimi državami (1918-1923)
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-1801
Trajanje projekta: 1.7.2019 - 30.06.2022
Nosilec projekta: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Projektno partnerstvo: Inštitut za narodnostna vprašanja; Inštitut za novejšo zgodovino,;Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ; Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Vodja projekta: dr. Jernej Kosi
Sodelujoči na FHŠ: dr. Petra Kavrečič
Osrednji cilj tega projekta je raziskati, kako so ljudje, ki so živeli v obmejnih skupnostih, doživeli vsiljeno politično tranzicijo in družbeno transformacijo. Naloga, ki si jo bomo zadali v okviru projekta, je torej ugotoviti, kakšni so bili učinki spremenjenih mednarodnih političnih okoliščin v vsakdanjem življenju v lokalnih družbah v slovenskih mejnih območjih po razpadu imperialnega režima. V prvi fazi želimo izdelati temeljito raziskane študije primerov izbranih posameznikov ali lokalnih skupnosti. Pri tem bodo člani projekta raziskovali področje oziroma problematiko, ki sovpada z njihovimi širšimi interesi in specifično specializacijo. V drugi fazi bo sledila primerjalna analiza zbranega materiala, in sicer z željo oblikovati generalizirajoči vpogled v značilnosti tranzicije in transformacije v različnih institucionalnih, družbenih in kulturnih kontekstih.
Projekt bo združil izkušene raziskovalke in raziskovalce s tistimi iz mlajše generacije v skupnem prizadevanju, da bi zapolnili praznine v obstoječih raziskavah – tako nacionalnih kot mednarodnih –, za katere je značilno, da pogosto trivializirajo kompleksnost lokalnih kontekstov, pri čemer lokalnemu prebivalstvu običajno pripišejo vlogo pasivnih žrtev globalnih političnih transformacij.
Predlagana raziskava bo odstirala perspektive običajnih ljudi, ki so se bili prisiljeni spopasti s povojno družbeno nestabilnostjo in šibkostjo državnih institucij na lokalni ravni. Poleg tega si bodo članice in člani projektne skupine prizadevali razkriti vlogo „delovanja od spodaj,“ saj se bodo še zlasti osredotočali na načine, na katere so lokalne družbe same oblikovale ali vsaj poskušale nadzorovati izid post-imperialnih prehodov in transformacij. Cilj te raziskave je tako prispevati k podrobnejšemu in bolj natančnemu razumevanju zgodovinskih pojavov, ki niso imeli zgolj ogromnega vpliva na srednjeevropsko zgodovino 20. stoletja, temveč še zmeraj predstavljajo pomembno točko nesoglasja med nasprotujočimi si nacionalnimi spomini v regiji.
Geografsko se bo raziskovanje fokusiralo na območje Prekmurja, Štajerske in Primorske. Raziskava bo potekala v okviru treh, med seboj prekrivajočih se raziskovalnih področij:
1. (1) Postimperialni red: Grabljenje ozemlja; Nove meje, nove težave
2. (2) Državljanstvo in nacionalnost: Vsakdanja etničnost in lojalnost; Politika klasificiranja in nacionalizirajoča država
3. (3) Obnova družbe: Ponovna vzpostavitev državne oblasti in vsakdanjega življenja; Nasilje na lokalni ravni
Predstavitev projekta
Institucionalna dvojezičnost na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji: evalvacija dodatka za dvojezičnost
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-9373
Trajanje projekta: 1.7.2018 - 30.6.2021
Nosilec projekta: Inštitut za narodnostna vprašanja
Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Vodja projekta: dr. Sonja Novak-Lukanović
Sodelujoči na FHŠ: izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič, doc. dr. Anja Zorman
Jezikovna politika v Sloveniji temelji na načelu zagotavljanja enakovrednega položaja narodnih manjšin na narodnostno mešanih območjih, tj. na obali slovenske Istre (italijansko govoreča manjšina) in v Prekmurju na severovzhodu Slovenije (madžarsko govoreča manjšina). Slovenska ustava določa, da ima vsakdo pravico uporabljati svoj prvi jezik pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo. To pa zahteva institucionalno dvojezičnost, torej zmožnost delovanja javnih organov v dveh jezikih. Pogoj za zaposlitev v javnem sektorju je znanje tako večinskega kot tudi manjšinskega jezika. Če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela, so javni uslužbenci in sodniki upravičeni do dodatka k plači, znanega kot dodatek za dvojezičnost. Program dodatka za dvojezičnost pa ni tako učinkovit, kot je bilo pričakovano, zato se večinski jezik (slovenščina) ter manjšinska jezika (italijanščina in madžarščina) ne uporabljajo enakovredno. V tem projektu z uporabo interdisciplinarnega pristopa, ki združuje etnografske raziskave, ekonomijo in analizo politike, raziskujemo, kako se program dodatka za dvojezičnost odziva na kulturne, družbene, politične in gospodarske dejavnike v slovenski Istri ter kako ti dejavniki prispevajo k njegovi uspešnosti oziroma neuspešnosti. Postavljena je hipoteza, da je neučinkovitost programa dodatka za dvojezičnost mogoče pripisati neustreznemu oblikovanju politike in nezadostnemu izvajanju in ne pomanjkanju podpore prebivalstva.
Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditev rabe prostora
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-8266
Trajanje projekta: 1.5.2017 - 30.4.2020
Nosilec projekta: Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Projektno partnerstvo: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa, Univerza na Primorske, Fakulteta za humanistične študije (Oddelek za geografijo), ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o
Vodja projekta: dr. Nataša Viršek Ravbar
Sodelujoči na FHŠ: izr. prof. dr. Gregor Kovačič, doc. dr. Valentina Brečko Grubar
Spremembe okoljskih razmer, nastale zaradi naravnih dejavnikov in zaradi posrednega ali neposrednega človekovega delovanja, močno vplivajo na kroženje vode. Vse bolj dolgotrajne učinke z zmanjševanjem vodnih zalog in kratkotrajne učinke z vedno bolj pogostim pojavljanjem ekstremnih dogodkov (poplave, suše) v prihodnje napovedujejo tudi dolgoročno merjeni meteorološki in hidrološki podatki ter simulacije. Zaradi posebnosti pretakanja podzemnih voda in velike dinamičnosti hidroloških procesov so vodonosniki s kraško poroznostjo še posebej ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb. Okoljske spremembe hkrati z grožnjo predstavljajo izziv predvsem za ustrezen prostorski razvoj območij bogatih s krasom. Zato je namen projekta proučiti vpliv okoljskih sprememb na kraške vodonosnike, oceniti njihovo ranljivost ter pripraviti predloge za primerno prilagajanje rabe prostora tem spremembam in upravljanje s kraškimi vodnimi viri. Ključni cilj projekta je razviti inovativni koncept za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora in upravljanje s kraškimi vodnimi viri. Več na http://krasen.uirs.si/sl-si/.
Izvedeni dogodki:
- Zaključna delavnica projekta (UP FHŠ, 19. junij 2020) o sintezi rezultatov in možnostih predstavitve rezultatov projekta v strokovni in laični javnosti ter razprava o vključitvi znanstveno-raziskovalnih dosežkov projekta v ključne dokumente s področja prostorskega načrtovanja in upravljanja z vodnimi viri v Sloveniji.
- Objava izvirnega znanstvenega članka v odprto kodni reviji Water (IF 2,544), ki izhaja pri švicarski založbi MDPI (Multidisciplinary Digital Publishing Institute). Članek "Evaluation and Quantification of the Effects of Climate and Vegetation Cover Change on Karst Water Sources: Case Studies of Two Springs in South-Western Slovenia, ki obravnava zelo aktualno tematiko, je nastal v sodelovanju med sodelavcem UP Fakultete za humanistične študije (dr. Gregor Kovačič) in sodelavkama Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (dr. Metka Petrič in dr. Nataša Ravbar). Članek je dostopen na https://doi.org/10.3390/w12113087.
Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-8250
Trajanje projekta: 1.5.2017 - 30.4.2020
Nosilec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta: dr. Aleksej Kalc
Sodelujoči na FHŠ: dr. Katja Hrobat Virloget, dr. Petra Kavrečič, dr. Aleksander Panjek
Projekt Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije odpira nova raziskovalna področja v zgodovinopisju, saj poudarja in problematizira povezave med migracijami in konstrukcijo nacionalne države v različnih državnih kontekstih skozi daljše zgodovinsko obdobje. Pri tem analizira kako so se politični sistemi na različne načine soočali z migracijskimi tokovi in pristopali k regulaciji in implementaciji migracijskih režimov.
Predstavitev projekta
Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja
Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Šifra projekta: J6-8259
Trajanje projekta: 1.5.2017 - 30.4.2020
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Vodja projekta: dr. Tomislav Virk
Sodelujoči na FHŠ: dr. Krištof Jacek Kozak
Začetna točka raziskave je ustaljena predstava o tradicionalni družbeni vlogi slovenske literature, kot se je oblikovala v 19. stoletju. Slovenci so tedaj živeli v Avstro-Ogrski in niso bili polnopravna nacija z lastnimi državnimi institucijami. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev je ta manko nadomeščala literatura, ki je ob estetski funkciji enako (ali še bolj) močno izpolnjevala narodno ohranjevalno oziroma konstitutivno funkcijo. Ti dve funkciji sta bili v medsebojni interakciji, tako da je narodno konstitutivna funkcija vplivala na izoblikovanje tipičnih literarnih konstant (na primer liričnost, dajanje prednosti krajšim oblikam, pasivni, hrepenenjski romaneskni junaki itn.) slovenske literature, ki naj bi veljale za njen celotni razvoj.
Raziskava bo kritično preučila in dopolnila obstoječa dognanja o obeh kompenzacijskih vlogah slovenske literature, tj. o nacionalni in politični. Več pozornosti bo posvetila predvsem družbeni vlogi literature v obdobju 1945–1991. Pri tem se bo posebej osredinila na to, kako je literatura s svojo politično kompenzacijsko vlogo v tem obdobju konkretno prispevala k demokratičnim procesom, ki so dosegli svoj zenit v vpeljavi parlamentarne demokracije in v slovenski osamosvojitvi.
Vse te spremembe vplivajo tudi na celotno literarno polje, ki doživi ustrezno modifikacijo, predvsem pa na samo literarno produkcijo, ki začne vse te značilne probleme tematizirati. Raziskava bo v tem svojem vsebinsko osrednjem delu te tematizacije problemsko analizirala in sistematizirala, obenem pa bo poskusila oceniti tudi naravo družbene vloge slovenske literature po letu 1991 ter jo primerjati s tisto v prejšnjih obdobjih.