Tekoči projekti

print

 

Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih na področjih, ki so definirana v Okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), Urad za narodnosti

Šifra projekta: V5-1920

Trajanje projekta: 1.11.2019 - 30.04.2021

Nosilec projekta: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Projektno partnerstvo: Inštitut za medkulturne študije, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Vodja projekta: dr. Maša Kovič Dine

Sodelujoči na FHŠ: dr. Alenka Janko Spreizer

Cilji projekta so analizirati dejavnike, vzroke in ovire, ki preprečujejo pripadnikom romske skupnosti v Sloveniji večjo vključenost v družbo. Pri tem bo projekt posebej analiziral dejavnike, vzroke in ovire, ki se pojavljajo pri dostopu do pitne vode in ustreznih bivalnih razmer ter to povezal z vključenostjo Romov na preostalih treh področjih. Projekt bo pripravil zemljevidenje odnosov med področji in ugotovljenimi ovirami (mapping). Na podlagi omenjenega bo pripravil tudi predloge za odpravo ali ublažitev ugotovljenih problemov in ovir, ter podal vsebinska priporočila za pripravo nacionalnega programa po letu 2021.

 


Popis, analiza in ovrednotenje primarnih in sekundarnih virov slovenskih raziskovalcev o "Posoškem staroverstvu"

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: V6-1923

Trajanje projekta: 1.11.2019 - 31.10.2021

Nosilec projekta: Znanstveno-razsikovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Projektno partnerstvo: Fakulteta za humanistične študije UP, Fakulteta za družbene vede UL

Vodja projekta: dr. Anja Ragolič

Sodelujoči na FHŠ: dr. Katja Hrobat Virloget

Projekt analizira gradivo posoških »starovercev«, ki je pred leti z objavo knjige Pavla Medveščka navdušilo slovensko javnost in razdrlo stroko pri vprašanju pristnosti gradiva. Z interdisciplinarne perspektive bo projekt poskušal analizirati primarno gradivo o »starovercih« in ga poskušal kritično ovrednotiti ter umestiti v arheološki, etnološki, socialni in zgodovinski kontekst.

 


Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: V6-1925

Trajanje projekta: 1.11.2019 - 31.10.2021

Nosilec projekta: Inštitut za medkulturne študije - Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

Projektno partnerstvo: Filozofska fakulteta UL, Znanstveno-razsikovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Vodja projekta: dr. Aleksander Panjek

Sodelujoči na FHŠ: dr. Marija Mojca Terčelj

  

Ciljno raziskovalni projekt, ki ga vodi Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ, poteka v času mednarodnega obeleževanja stote obletnice rojstva dr. Branislave Sušnik. Njegov cilj je ovrednotiti znanstveni prispevek slovenske raziskovalke k antropologiji in etnolingvistiki Južne Amerike in ga predstaviti slovenski strokovni in širši javnosti.
Rezultati projekta bodo objavljeni v reviji Dve domovini 2021, predstavljeni na znanstveni konferenci v Cankarjevem domu 18. in 19. novembra 2020 in vključeni v razstavo Slovenskega etnografskega muzeja La Doctora, slovenska raziskovalka v Paragvaju v mesecu novembru 2020 .
Projekt sta omogočila Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V njem sodelujejo: dr. Aleksander Panjek, vodja projekta, pobudnica in vodilna raziskovalka dr. Marija Mojca Terčelj (IMŠ FHŠ UP), dr. Jernej Mlekuž (ZRC SAZU), dr. Jasmina Markič in dr. Jaka Repič (FF UL).

 

Več o projektu


Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: J6-1799

Trajanje projekta: 1.7.2019 - 30.06.2022

Nosilec projekta: Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ

Projektno partnerstvo: Inštitut za novejšo zgodovino

Vodja projekta: prof. dr. Aleksander Panjek

Sodelujoči na FHŠ: dr. Ines Beguš, dr. Lev Centrih, dr. Aleksej Kalc, dr. Polona Sitar

 

Predstavitev projekta

 


Postimperialne tranzicije in transformacije iz lokalne perspektive: slovenska mejna območja med dvojno monarhijo in nacionalnimi državami (1918-1923)

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: J6-1801

Trajanje projekta: 1.7.2019 - 30.06.2022

Nosilec projekta: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 

Projektno partnerstvo: Inštitut za narodnostna vprašanja; Inštitut za novejšo zgodovino,;Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ; Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Vodja projekta: dr. Jernej Kosi

Sodelujoči na FHŠ: dr. Petra Kavrečič

Osrednji cilj tega projekta je raziskati, kako so ljudje, ki so živeli v obmejnih skupnostih, doživeli vsiljeno politično tranzicijo in družbeno transformacijo. Naloga, ki si jo bomo zadali v okviru projekta, je torej ugotoviti, kakšni so bili učinki spremenjenih mednarodnih političnih okoliščin v vsakdanjem življenju v lokalnih družbah v slovenskih mejnih območjih po razpadu imperialnega režima. V prvi fazi želimo izdelati temeljito raziskane študije primerov izbranih posameznikov ali lokalnih skupnosti. Pri tem bodo člani projekta raziskovali področje oziroma problematiko, ki sovpada z njihovimi širšimi interesi in specifično specializacijo. V drugi fazi bo sledila primerjalna analiza zbranega materiala, in sicer z željo oblikovati generalizirajoči vpogled v značilnosti tranzicije in transformacije v različnih institucionalnih, družbenih in kulturnih kontekstih.

Projekt bo združil izkušene raziskovalke in raziskovalce s tistimi iz mlajše generacije v skupnem prizadevanju, da bi zapolnili praznine v obstoječih raziskavah – tako nacionalnih kot mednarodnih –, za katere je značilno, da pogosto trivializirajo kompleksnost lokalnih kontekstov, pri čemer lokalnemu prebivalstvu običajno pripišejo vlogo pasivnih žrtev globalnih političnih transformacij. 

Predlagana raziskava bo odstirala perspektive običajnih ljudi, ki so se bili prisiljeni spopasti s povojno družbeno nestabilnostjo in šibkostjo državnih institucij na lokalni ravni. Poleg tega si bodo članice in člani projektne skupine prizadevali razkriti vlogo „delovanja od spodaj,“ saj se bodo še zlasti osredotočali na načine, na katere so  lokalne družbe same oblikovale ali vsaj poskušale nadzorovati izid post-imperialnih prehodov in transformacij. Cilj te raziskave je tako prispevati k podrobnejšemu in bolj natančnemu razumevanju zgodovinskih pojavov, ki niso imeli zgolj ogromnega vpliva na srednjeevropsko zgodovino 20. stoletja, temveč še zmeraj predstavljajo pomembno točko nesoglasja med nasprotujočimi si nacionalnimi spomini v regiji.

Geografsko se bo raziskovanje fokusiralo na območje Prekmurja, Štajerske in Primorske. Raziskava bo potekala v okviru treh, med seboj prekrivajočih se raziskovalnih področij:

1.      (1)       Postimperialni red: Grabljenje ozemlja; Nove meje, nove težave

2.      (2)       Državljanstvo in nacionalnost: Vsakdanja etničnost in lojalnost; Politika klasificiranja in nacionalizirajoča država

3.      (3)       Obnova družbe: Ponovna vzpostavitev državne oblasti in vsakdanjega življenja; Nasilje na lokalni ravni

 

Predstavitev projekta

 


Institucionalna dvojezičnost na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji: evalvacija dodatka za dvojezičnost

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: J6-9373

Trajanje projekta: 1.7.2018 - 30.6.2021

Nosilec projekta: Inštitut za narodnostna vprašanja

Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Vodja projekta: dr. Sonja Novak-Lukanović

Sodelujoči na FHŠ: izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič, doc. dr. Anja Zorman

 

Jezikovna politika v Sloveniji temelji na načelu zagotavljanja enakovrednega položaja narodnih manjšin na narodnostno mešanih območjih, tj. na obali slovenske Istre (italijansko govoreča manjšina) in v Prekmurju na severovzhodu Slovenije (madžarsko govoreča manjšina). Slovenska ustava določa, da ima vsakdo pravico uporabljati svoj prvi jezik pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo. To pa zahteva institucionalno dvojezičnost, torej zmožnost delovanja javnih organov v dveh jezikih. Pogoj za zaposlitev v javnem sektorju je znanje tako večinskega kot tudi manjšinskega jezika. Če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela, so javni uslužbenci in sodniki upravičeni do dodatka k plači, znanega kot dodatek za dvojezičnost. Program dodatka za dvojezičnost pa ni tako učinkovit, kot je bilo pričakovano, zato se večinski jezik (slovenščina) ter manjšinska jezika (italijanščina in madžarščina) ne uporabljajo enakovredno. V tem projektu z uporabo interdisciplinarnega pristopa, ki združuje etnografske raziskave, ekonomijo in analizo politike, raziskujemo, kako se program dodatka za dvojezičnost odziva na kulturne, družbene, politične in gospodarske dejavnike v slovenski Istri ter kako ti dejavniki prispevajo k njegovi uspešnosti oziroma neuspešnosti. Postavljena je hipoteza, da je neučinkovitost programa dodatka za dvojezičnost  mogoče pripisati neustreznemu oblikovanju politike in nezadostnemu izvajanju in ne  pomanjkanju podpore prebivalstva.

 


Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditev rabe prostora

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: J6-8266

Trajanje projekta: 1.5.2017 - 30.4.2020

Nosilec projekta: Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Projektno partnerstvo: Znanstvenorazisovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa, Univerza na Primorske, Fakulteta za humanistične študije (Oddelek za geografijo), ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o

Vodja projekta: dr. Nataša Viršek Ravbar

Sodelujoči na FHŠ: izr. prof. dr. Gregor Kovačič, doc. dr. Valentina Brečko Grubar

 

Spremembe okoljskih razmer, nastale zaradi naravnih dejavnikov in zaradi posrednega ali neposrednega človekovega delovanja, močno vplivajo na kroženje vode. Vse bolj dolgotrajne učinke z zmanjševanjem vodnih zalog in kratkotrajne učinke z vedno bolj pogostim pojavljanjem ekstremnih dogodkov (poplave, suše) v priodnje napovedujejo tudi dolgoročno merjeni meteorološki in hidrološki podatki ter simulacije. Zaradi posebnosti pretakanja podzemnih voda in velike dinamičnosti hidroloških procesov so vodonosniki s kraško poroznostjo še posebeh ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb. Okoljske spremembe hkrati z grožnjo predstavljajo izziv predvsem za ustrezen prostorski razvoj območij bogatih s krasom. Zato je namen projekta proučiti vplova okoljskih sprememb na kraške vodonosnike, oceniti njihovo ranljivost ter pripraviti predloge za primerno prilagajanje rabe prostora tem spremembam in upravljanje s kraškimi vodnimi viri. Ključni cilj projekta je razviti invativni koncept za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora in upravljanje s kraškimi vodnimi viri. Več na http://krasen.uirs.si/sl-si/.

 


Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: J6-8250

Trajanje projekta: 1.5.2017 - 30.4.2020

Nosilec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Vodja projekta: dr. Aleksej Kalc

Sodelujoči na FHŠ: dr. Katja Hrobat Virloget, dr. Petra Kavrečič, dr. Aleksander Panjek

 

Projekt Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije odpira nova raziskovalna področja v zgodovinopisju, saj poudarja in problematizira povezave med migracijami in konstrukcijo nacionalne države v različnih državnih kontekstih skozi daljše zgodovinsko obdobje. Pri tem analizira kako so se politični sistemi na različne načine soočali z migracijskimi tokovi in pristopali k regulaciji in implementaciji migracijskih režimov.

 

Predstavitev projekta

 


Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

 

Finančni vir: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Šifra projekta: J6-8259

Trajanje projekta: 1.5.2017 - 30.4.2020

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Projektno partnerstvo: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Vodja projekta: dr. Tomislav Virk

Sodelujoči na FHŠ: dr. Krištof Jacek Kozak

 

            Začetna točka raziskave je ustaljena predstava o tradicionalni družbeni vlogi slovenske literature, kot se je oblikovala v 19. stoletju. Slovenci so tedaj živeli v Avstro-Ogrski in niso bili polnopravna nacija z lastnimi državnimi institucijami. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev je ta manko nadomeščala literatura, ki je ob estetski funkciji enako (ali še bolj) močno izpolnjevala narodno ohranjevalno oziroma konstitutivno funkcijo. Ti dve funkciji sta bili v medsebojni interakciji, tako da je narodno konstitutivna funkcija vplivala na izoblikovanje tipičnih literarnih konstant (na primer liričnost, dajanje prednosti krajšim oblikam, pasivni, hrepenenjski romaneskni junaki itn.) slovenske literature, ki naj bi veljale za njen celotni razvoj.
            Raziskava bo kritično preučila in dopolnila obstoječa dognanja o obeh kompenzacijskih vlogah slovenske literature, tj. o nacionalni in politični. Več pozornosti bo posvetila predvsem družbeni vlogi literature v obdobju 1945–1991. Pri tem se bo posebej osredinila na to, kako je literatura s svojo politično kompenzacijsko vlogo v tem obdobju konkretno prispevala k demokratičnim procesom, ki so dosegli svoj zenit v vpeljavi parlamentarne demokracije in v slovenski osamosvojitvi.
            Vse te spremembe vplivajo tudi na celotno literarno polje, ki doživi ustrezno modifikacijo, predvsem pa na samo literarno produkcijo, ki začne vse te značilne probleme tematizirati. Raziskava bo v tem svojem vsebinsko osrednjem delu te tematizacije problemsko analizirala in sistematizirala, obenem pa bo poskusila oceniti tudi naravo družbene vloge slovenske literature po letu 1991 ter jo primerjati s tisto v prejšnjih obdobjih.