Študentski projekti

print
 

Projekti »Po kreativni poti do praktičnega znanja« (PKP)

Projekti »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« (ŠIPK)



Projekti »Po kreativni poti do praktičnega znanja« (PKP)


TRIKLINIJ – Rimska kulinarika kot nov turistični produkt

Vodja projekta: prof. dr. Irena Lazar

Pedagoška somentorica: doc. dr. Neža Čebron Lipovec,

Partner: Turistično združenje Izola, delovni mentor Dean Kocjančič

Kulturna dediščina je ena vodilnih atrakcij in spodbud za turistični obisk in torej pomemben gradnik dejavnosti v lokalnih okoljih. Specifična lokalna kulturna dediščina in z njo povezana identiteta turistično ponudbo izjemno bogatita, saj slednja lahko tvori jedro doživetja, pristne izkušnje, ki jo obiskovalci in turisti danes iščejo. Na slovenski obali je izvrsten primer take dediščine rimska obmorska vila, predstavljena v Arheološkem parku Simonov zaliv. S projektom nadgrajujemo delo in želimo s Turističnim združenjem Izola razviti nov, inovativen turistični produkt, ki bo hkrati sredstvo interpretiranja in ozaveščanja o dediščini. Oblikovali bomo ponudbo kulinarike na več ravneh, ki bo vsebino črpala iz arheološko-humanističnega znanja, hkrati pa bo odigrala pomembno vlogo v promociji te sicer manj izpostavljene dediščine. Projekt je svojevrsten preizkus, ki bo deloval kot spodbuda za lokalne podjetnike (hotelirje in gostince). Študenti različnih strok (arheologija, zgodovina, medijski študiji, dediščinski turizem) združujejo znanja in kompetence, da bi oblikovali ekonomsko atraktivne produkte, ob tem pa preizkusili svoje znanje v realnem delovnem okolju, ki jih čaka po koncu študija.

Več na Oddelku za arheologijo in dediščino.


Z LIPICANCEM PO UNESCO BIOSFERNEM OBMOČJU KRAS IN POREČJU REKE

Vodja projekta: izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget

Pedagoška somentorja: doc. dr. Petra Kavrečič, doc. dr. Jernej Vičič

Partner: Žarko Kariž, s. p.

 

Študentje FHŠ, FAMNIT in FM so v okviru razpisa Po kreativni poti do znanja 2016/2017 Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS oblikovali konkretne trase konjeniških poti in predvideli njihovo navezavo na okoliške naravne, kulturne znamenitosti ter ponudnike. Predstavili nam bodo osnovane poti, ki so jih podali na interaktivni karti dosegljivi na medmrežju in kot aplikacija za nalaganje na pametne telefone.

 

Več na Oddelku za antropologijo in kulturne študije.


TITOUR: Komunizem in turizem: sodobne prezentacije in interpretacije s pomočjo informacijske tehnologije

Vodja projekta: izr. prof. dr. Metod Šuligoj

Pedagoška somentorica: doc. dr. Petra Kavrečič

Partnerja: URTP, Svetovanje v turizmu, Andrej Šumer s.p.; MEDITERANUM, Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran

 

Priprava strokovne podlage za postavitev muzejske razstave: analiza obstoječih primerov dobrih praks, pregled rezultatov preteklih raziskav in sorodnih projektov (spoznavanje trendov), oblikovanje ustreznih orodij za izvedbo raziskave med mladimi v Sloveniji in izvedba raziskave v vsaj treh srednjih in vsaj dveh visokih šolah. Postavitev spletne muzejske razstave (pilotna rešitev; razvoj platforme) in razstavo v realnem okolju z vsaj 100 različnimi izbranimi eksponati ter ustreznimi strokovnimi opisi. Tudi klasična razstava obogatena z video predstavitvami (uporaba IKT).

V projektu je sodelovalo 8 študentov iz različnih študijskih programov (UP FTŠ-Turistica, UP FHŠ- zgodovina, Fakulteta za dizajn LJ).

Več na Oddelku za zgodovino.

 

Utrinki iz otvoritve razstave, 25.5.2017 (vir: Arhiv projekta)

Projekti »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« (ŠIPK)


Branje za opismenjevanje - humanizem na slovenskem in (l)itinerariji po slovenskih krajih

Vodja projekta: izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Pedagoška somentorica: izr. prof. Jadranka Cergol

Projektna ideja izhaja iz spoznanja, da bralna kultura med mlajšo populacijo sicer ni slaba, vendar bi lahko bila boljša, predvsem pa je pomembno opaženo dejstvo, da je bralna pozornost mlajše populacije praviloma usmerjena na žanrsko literaturo (gl. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/bralna-kultura-med-mladimi-ni-najboljsa-pa-tudi-najslabsa-ne.html). Kakor v svojih opažanjih ugotavlja tudi stroka, žanrska literatura sama po sebi ni problem, ker ustvarja podlago za branje visoke literature, vendar pa osredotočenost na žanrsko literaturo pomaga zabrisovati zavest o literarni dediščini določenega prostora. Zanimiv je tudi podatek, da produkcija naslovov od leta 2009 upada (l. 2009 340 naslovov na 100.000 prebivalcev, l. 2015 pa 262 na 100.000; vir: SURS), opazno tudi pri leposlovju (l. 2011 še 96 naslovov na 100.000 preb., l. 2015 pa samo še 81). Vse to kaže na (potencialno zaskrbljujoč) trend upadanja bralne kulture.

Predlagani projekt namerava načeti prav ta problem, tj. upadanje bralne kulture in zapostavljenost lokalne literarne dediščine, se pravi literarne dediščine, vezane na točno določen prostor in njegove različne časovne oziroma kulturne plasti. Pomembna izhodiščna ideja projekta je, da v vsakem prostoru pod moderno oziroma sodobno kulturno plastjo tiči še cel prerez predmodernih, zgodnejših kulturnih plasti, ki tako tvorijo palimpsest idej, palimpsest kultur - in palimpsest literatur; čeprav določene kulturne plasti, katerih del je tudi literatura prostora v določenem času, niso več očitne in zaradi tega morda celo tonejo v pozabo, to ne pomeni, da te specifične dediščine ni več tam. Predlagani projekt bo ponudil rešitev vrzeli, ki zijajo v poznavanju literarne dediščine določenih prostorov.

Tretje izhodišče projekta je spoznanje, da je trenutno najhitreje razvijajoča se turistična panoga dediščinski turizem; projekt bo deloval tudi v smeri inovativnosti znotraj te turistične panoge.

Zgoraj nakazan problem najlaže opišemo s konkretnim primerom, ki ga bomo med drugim reševali v okviru predlaganega projekta, in sicer: dnevni sprehod po ulicah Kopra povprečnega meščana ali naključnega obiskovalca popelje mdr. po t.i. Santorijevi ulici, imenovani po Santoriu Santoriu (1561-1636), koprskem humanistu, zdravniku, ki je avtor ene najpomembnejših znanstvenih medicinskih razprav njegovega časa, v kateri je tematiziral celo pomembna spoznanja arabskih zdravnikov. Malokdo pa o tem pomembnem piscu ve kaj otipljivega, kaj šele, da bi kdaj imel priložnost prebrati eno samo vrstico iz njegovega dela, ki je sicer res znanstvene narave, a je - kakor je to bilo pri humanističnih piscih malodane pravilo - napisano v skladu z zahtevami visoke literature.
Drugi del projektnih ambicij je implementacija oživljanja literarne dediščine v turističnem kontekstu. Njegova inovativnost je v pripravi literarnih itinerarijev - litinerarijev - ne samo za predšolsko in šolsko mladino, pač pa tudi za druge populacije, denimo turistične obiskovalce ipd.

Rezultat trimesečnega projekta je zemljevid Kopra z nekaterimi literarnimi točkami, ki bralca popeljejo po zgodovini in literarni dediščini mestnega jedra.

 

Pri projektu so sodelovali:

Nicole De Stena, UP FHŠ, Italijanistika, 1. stopnja

Marina Đombić, UP FHŠ, Zgodovina 1. stopnja

Danijel Gontarev, UP FHŠ, Zgodovina, 1. stopnja

Elmir Šut, UP FAMNIT, Računalništvo in informatika, 1. stopnja

Vanja Korenč, UP FHŠ, Geografija, 2. stopnja

Irik Kos, UP FHŠ, Italijanistika (pedagoški), 2. stopnja

doc. dr. Jadranka Cergol, UP FHŠ, Italijanistika (pedagoška mentorica)

doc. dr. Klen Čopič Pucihar, Informacijske znanosti in tehnologije (pedagoški mentor)

 

Zemljevid je dostopen na povezavi: http://www.studenti.famnit.upr.si/~89161011/SIPK/

Več na Oddelku za italijanistiko.


NA MORJE: POČITNIKOVANJE DELAVSKEGA RAZREDA. PREZENTACIJA PRAKS IZ OBDOBJA SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE NA PRIMERU OBČINE PIRAN

Vodja projekta: doc. dr. Petra Kavrečič

Pedagoški somentor: izr. prof. dr. Metod Šuligoj

Partner: Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran. Sodelujoči: Matej Muženič

 

Projekta skupina je v sodelovanju s pedagoškima in delovnim mentorjem v Pokrajinskem arhivu Koper (zlasti enota Piran) pregledala, zbirala in popisala gradivo iz fonda SI PAK PI 36 (predvsem knjige gostov počitniških domov v občini Piran, odločbe, potrdila, zapisnike, hišne rede, pravilnike o ustanovitvi in poslovanju počitniških domov itd.). Na podlagi zbranega in analiziranega gradiva je bil oblikovan koncept logotipa in razstave na temo počitniških domov v občini Piran. Razstava je bila odprta na piranski lokaciji Pokrajinskega arhiva Koper.

Pripravljen je bil tudi elaborat, kjer so zbrani načrti izvedbe in oblikovanje koncepta razstave, njena postavitev in ureditev. Ob razstavi je bila pripravljena tudi predstavitvena publikacija (e-katalog).

V projektu je sodelovalo 8 študentov iz različnih študijskih programov (UP FHŠ- zgodovina in geografija, UP FTŠ-Turistica, Fakulteta za dizajn LJ).

 

Več na Oddelku za zgodovino.

      

Utrinki z otvoritve razstave, 12.7.2019 (vir: Arhiv projekta)

HANDS-ON HERITAGE – Restavriranje in konserviranje dediščine in-situ kot turistični potencial

Vodji projekta doc. dr. Neža Čebron Lipovec,

Pedagoška somentorica: prof. dr. Irena Lazar

Partner : Zavod za restavratorstvo ZAR, strokovna mentorica kons. Rest. Mateja Krošelj

Projekt se posveča hkratni promociji arheološke dediščine in poklicev arheologov in konservatorjev-restavratorjev. Študentje se preizkušajo v osnovnih konservatorsko-restavratorskih ter vzdrževalna dela na mozaikih in zidovih. Istočasno pa snujemo in izvajamo »restavratorske« in arheološke delavnice za obiskovalce, kjer se slednji lahko na replikah mozaikov in v »arheo-peskovniku« seznanijo z nalogami in orodji restavratorjev in arheologov. To posebno hands-on doživetje bomo dopolnili s tematskimi vodenji po parku »skozi oči restavratorja« in »skozi oči arheologa«. Ideja tekočega projekta nastaja kot nadgradnja in promocija delavnic, ki so jih študenti razvili v ŠIPK projektu »Moja kocka v mozaiku« v letu 2019.

Smeri sodelujočih študentk in študentov: Arheologija in Zgodovina, Arheološka dediščina Evrope (mag.), Dediščinski turizem (mag.), Management (VS), Predšolska vzgoja (VS) ter Konserviranje in restavriranje slikarskih del z ALUO UL.

Več na Oddelku za arheologijo in dediščino.

                         


RIBA NA POTI, RIBA NAPOTI: dediščina ribištva in predelovalne industrije s poudarkom na Izoli

Vodja projekta: izr. prof. dr. Alenka Janko Spreizer

Pedagoški somentorici: doc. dr. Petra Kavrečič, doc. dr. Nataša Kolega

Partner: Srečko Gombač, Društvo Histrion

 

Oblikovali smo turistične itinerarije v Izoli in njeni okolici, ki so povezani z vsakdanjim življenjem ribičev in delavk v tovarnah ribjih konzerv in predelave hrane. Preko poti tovarn, poti škverov, poti fabrkink in poti San Dona je projekt prispeval k poznavanju zgodovine, geografije, kulture ter vsakdanjega načina življenja ribičev in delavk. S projektom smo želeli prispevati k valorizaciji in promociji ribištva in predelovalne industrije rib kot dela nacionalne ter predvsem regionalne dediščine, ki je vezana na obmorski prostor današnje Republike Slovenije in umeščena v čas političnih in družbenih transformacij nekdanjih držav »Avstrije«, Italije, Jugoslavije in Slovenije (19., 20. in 21. stoletje). Slovensko primorje z zaledjem se geografsko umešča v Istro in Sredozemlje in sodi med najzanimivejša multikulturna območja. To območje na stičišču romanskega, germanskega ter slovanskega sveta, je bilo v preteklosti izpostavljeno pogostim spremembam političnih oblasti in  konfliktom, kar je sprožilo številne migracije prebivalstva. Obmorski kraji imajo za različne prebivalce več pomenov, saj imajo bogato, a hkrati tudi sporno ali zamolčano zgodovino. Tak primer predstavljata ribištvo ter predelovalna industrija rib v Sloveniji, ki jima ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, zlasti v primerjavi z raziskovanjem ribištva na Tržaškem. Oblikovane poti govorijo o značilnostih načina življenja in dela ljudi, ki (so) se ukvarjali z ribištvom in predelovalno industrijo rib.

 

Več na Oddelku za antropologijo in kulturne študije

 


GRADIMO POTI DO DEDIŠČINE – Dostopnost kulturne dediščine in urejanje javnega prostora

Vodji projekta doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Pedagoški somentorji: asist. prof. Petra Furlan (PEF), izr. prof. dr. Gregor Kovačič (FHŠ)

Partner: KUD ProstoRož, strokovna mentorica Maša Cvetko, u.d.i.a.

Dostopnost kulturne dediščine je osrednja tema sodobne interpretacije in prezentacije dediščine. S projektom »Gradimo poti do dediščine« se spopadamo z izzivom tako fizične, in z njo vizualne dostopnosti parka, hkrati pa z dostopom do informacij. V ta namen smo si zadali dva cilja. Prvi cilj je oblikovati predloge za večjo vizualno prepoznavnost parka z nadgradnjo njegove zunanje podobe. Drugi cilj pa je oblikovati naravoslovno in kulturnozgodovinsko učno pot, ki bo staro mestno jedro Izole povezala z območjem Simonovega zaliva in tako vzpostavila miselno vez med obema deloma mesta. Za zbiranje vsebin in idej za povezovanje mesta z lokacijo parka bomo organizirali srečanja z lokalnim prebivalstvom in jih tako spodbudili k bolj aktivnemu stik z dediščino. Ob poti bodo obiskovalci spoznavali tako značilnosti zgodovinske dediščine Izole kot tudi njene naravne vrednote, ki so jih prepoznali že Rimljani. Cilj oziroma izhodišče poti je arheološki park, kjer se bodo poleg izobraževalnih dejavnosti odvijali tudi številni kulturni dogodki, namenjeni lokalnemu prebivalstvu in vsakršnim radovednim obiskovalcem. Konceptualno projekt nadgrajuje projekt AS – Arheologija za vse in takrat zastavljene tematske poti. Konkretno predlogo za projekt pa predstavljajo analize prostora, ki so nastale v okviru ŠIPK projekta »Moja kocka v mozaiku« leta 2019.

Smeri sodelujočih študentk in študentov: Arheologija in Zgodovina, 1. in 2. stopnja, Vizualne komunikacije (mag.), Sredozemsko kmetijstvo (VS), Razredni pouk, Predšolska vzgoja (VS), Inkluzivna pedagogika (mag.).

Več na Oddelku za arheologijo in dediščino.